DL: Metelkovo leto 2020 - Vse za ljubo slovenščino

10.10.2020 | 12:35

Marinka Cerinšek

Metelkov dom sredi Škocjana. Prireditve so včasih tudi zunaj.

Prof. dr. Stane Granda

Irena Čengija Peterlin s sliko Metelka

Sonja Povše Krmc

Metelkov znameniti rek v šoli

Metelkova spominska tabla pri Metelkovem domu

Iz škocjanske doline prihajata dva pomembna Slovenca, velika moža 19. stoletja, ki sta ogromno naredila za dobro ljudi po svetu in doma: misijonar dr. Ignacij Knoblehar, čigar 200-letnico rojstva je Občina Škocjan s številnimi dogodki zaznamovala lani v tako imenovanem Knobleharjevem letu, ter Fran Serafin Metelko, duhovnik, prof. slovenskega jezika, jezikoslovec in slovničar. Lani je minilo 230 let od njegovega rojstva, decembra letos pa bo preteklo 160 let od njegove smrti.

OŠ Frana Metelka Škocjan, ki po njem ponosno nosi ime, je zato šolsko leto razglasila za Metelkovo leto. Pripravili so bogat program dejavnosti – žal vsega zaradi epidemije koronavirusa niso uspeli uresničiti.

Kot pravi Marinka Cerinšek, vodja Metelkovega leta ter knjižničarka in profesorica slovenskega jezika na šoli, so želeli z različnimi dogodki učence in zaposlene v šoli ter širšo javnost seznaniti z delom Metelka, da ga spoznajo kot osebnost, rojaka, domačina, duhovnika, profesorja slovenščine, popisovalca krajevnih imen po Kranjskem, zbiratelja pregovorov, ter še bolj osvetliti njegovo raziskovalno delo – kot jezikoslovca, avtorja slovnice slovenskega jezika iz leta 1825 in črkopisa metelčiče, predvsem pa kot skromnega, blagega in delovnega človeka.

Na šoli se po besedah ravnateljice Irene Čengija Peterlin že sicer trudijo slediti Metelkovi skrbi za jezik z različnimi dejavnostmi, ki pa so jih v preteklem šolskem letu še nagradili in razširili v sodelovanju z Občino Škocjan, s Kulturnim društvom dr. Ignacija Knobleharja Škocjan, Slavističnim društvom Dolenjske in Bele krajine, Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, s priznanim zgodovinarjem dr. Stanetom Grando itd.

ŠTEVILNE DEJAVNOSTI

Praznovanje Metelkovega leta so začeli lani poleti s postavitvijo spominskega obeležja na mestu nekdanjega Metelkovega lesenega kipa, ki je bil že dotrajan – spominske tristrane table pri Metelkovem domu, kulturnem domu sredi Škocjana, v katerem domuje krajevna knjižnica in kjer potekajo vsi glavni kulturni dogodki. Za tablo ima veliko zaslug prav kulturno društvo s predsednico Sonjo Povše Krmc na čelu, ki je letos dala tudi pobudo za postavitev Metelkove knjigobežnice.

Frana Metelka je Cerinškova lani predstavila na okrogli mizi v novomeški knjižnici ob razstavi Jezikoslovci na Dolenjskem ob zaključku kongresa Slavističnega društva Slovenije. Dosti prireditev se je zvrstilo tudi v škocjanski šoli: tradicionalni Metelkov dan so namenili spoznavanju dveh velikih rojakov, duhovnikov in raziskovalcev: Knobleharju in Metelku; za kulturni dan so pripravili prireditev z naslovom Prešeren sreča Metelka; poseben dogodek je bila Unescova večerja za upokojence sodelavcev šole z naslovom Škocjan v Metelkovem času, ko so šolarji prikazali utrip življenja v Škocjanu v 19. stoletju, zbrane pa je nagovoril tudi Fran Metelko (vlogo je odigral Vid Pleterski). Sedmošolci so pri likovni umetnosti slikali portret Metelka po svoji predstavi, saj njegova upodobitev do zdaj ni poznana. Organizirali so tudi literarni natečaj Metelkovo pero. Učiteljica likovne umetnosti Vida Cizel je v šoli na tako imenovani Metelkovi steni oziroma v Metelkovem kotičku s kaligrafsko pisavo napisala Metelkov priljubljeni stavek: Vse za ljubo slovenščino.

PO KRIVICI PREZRT

V načrtu imajo še dosti raznovrstnih dejavnosti, od razpisa šolskega natečaja za besedilo Metelkove himne do Metelkovega pohoda, raziskovalnih nalog, deklamatorskega tekmovanja, bralne značke itd.

Kot o Metelku pravi novomeški rojak dr. Stane Granda, velik poznavalec zgodovine 19. stoletja in Metelka, bodo tako v Škocjanu popravili eno velikih zgodovinskih krivic, ko Metelka vračajo v vsenaroden zgodovinski okvir, »kar si nedvomno zasluži«. Tudi zato, ker je živel v času Franceta Prešerna in je vsa slava pripadla njemu, je Metelko ostal v ozadju. Ravno tako na primer Anton Martin Slomšek in še kdo. »A vprašanje je, ali bi Prešeren ostal tako zvest slovenstvu, če ga k temu ne bi pripravil Metelko,« meni Granda.

METELČICA, SLOVNICA

Metelkovo narodno prebudno delo je izredno, saj je sodil v skupino slovenskih izobražencev, ki so uspeli prepričati dunajski dvor, da Slovencev ni mogoče potujčiti, da bodo stali in obstali, da imajo pravico do razvoja slovenske kulture na podlagi slovenskega jezika.

»Metelko ima velike zasluge, da Slovenci danes smo, kar smo, da imamo svoj jezik in na njem slonečo kulturo, ki se lahko primerja s kulturo evropskih narodov, da je slovenski jezik v besedi in pisavi tako čist, pravilen in dosleden, veliko bolj od drugih slovanskih jezikov,« pravi Granda in poudarja tudi Metelkove velike zasluge za pravilno pisanje slovenskih krajevnih imen.

Sicer pa je Metelko znan po svoji pisavi metelčici, ki naj bi zamenjala tedanjo slovensko pisavo bohoričico. Pri večini je metelčica že od začetka naletela na odpor, v metelčici je izšlo malo knjig, tedanja oblast pa je pisavo prepovedala. Po letu 1840 je namreč »zmagala« gajica, ki jo uporabljamo še danes.

Več uspeha je Metelko, ki je poleg slovenščine znal še italijanski, nemški, latinski, grški, hebrejski in francoski jezik, razumel pa je tudi vseh »deset narečij slovanskih«, imel pri poučevanju slovenskega jezika. Poslušala sta ga celo Prešeren in Matija Čop. Resnično velik in trajen uspeh pa je dosegel s svojo slovnico (1825), ki je poleg Kopitarjeve, na katero se je močno naslonil, ena najboljših in najpomembnejših slovenskih slovnic, po mnenju nekaterih celo še danes najboljša od vseh starejših slovanskih slovnic. Njeno odličnost so takrat prepoznavali celo nasprotniki njegove metelčice. Metelkova slovnica je imela velik vpliv na razvoj slovenskega jezika in slovenske slovnice, vsi poznejši slovenski slovničarji so črpali iz nje ne samo gradivo, temveč so v njej našli tudi marsikakšen dober nasvet. Zelo obsežno je Metelkovo prevajalsko delo, veliko šolskih in nabožnih besedil pa je tudi priredil.

Zanimiv pa je Fran Metelko tudi kot človek. Bil je zelo tihe in mirne narave, a menda tudi zelo trmast in svojeglav. Sodi med velike ljubljanske dobrotnike – pomagal je mnogim mladim, tako duhovno kot materialno, in tudi svojemu domačemu kraju. V oporoki je veliko denarno imetje, ki ga je pridobil tudi z igrami na srečo, namenil v dobrodelne namene, še zlasti za izboljšanje šolstva v Škocjanu in okoliških krajih. Ukvarjal pa se je tudi s homeopatijo in bil pomemben član homeopatskega društva.

Članek je bil objavljen v 31. številki Dolenjskega lista 30. julija 2020

Besedilo in foto: L. Markelj