Sramota! Poglejte, kako so nas Evropejci izključili iz železniških načrtov (FOTO)
Medtem ko Evropa snuje revolucionarni železniški projekt Starline, ki, vsaj tako obljublja danski projektni biro, ki stoji za načrtom, obljublja ultrahitro povezovanje 39 evropskih destinacij do leta 2040, je Slovenija iz načrtov popolnoma izpuščena.
To je še en udarec za našo državo, ki se že sooča s težavami v javnem prevozu, od pomanjkanja avtobusnih voznikov do zamud zaradi železniških del.
Evropska železniška revolucija brez Slovenije
Vizionarski projekt Starline, ki so ga predstavili danski strokovnjaki, združeni pod imenom 21st Europe, predvideva vzpostavitev enotnega visokohitrostnega železniškega sistema po vzoru metroja, ki bo potnikom omogočal potovanja s hitrostjo 300–400 km/h. Cilj je poenotiti razdrobljeno evropsko železniško infrastrukturo in ponuditi hitrejšo alternativo letalskim prevozom na krajših razdaljah.
S Starlinom bi potovanje od Helsinkov do Berlina trajalo le nekaj več kot pet ur, medtem ko bi danes ta razdalja zahtevala cel dan. Povezane bodo tudi države, kot so Turčija, Ukrajina in Velika Britanija.
Kljub vsem tem obsežnim načrtom pa Slovenija ni vključena niti kot tranzitna država niti kot destinacija, kar postavlja vprašanje o naši vpetosti v prihodnjo evropsko prometno infrastrukturo.
Javni prevoz v krizi, zdaj še brez vizije prihodnosti
Ta odločitev je še toliko bolj problematična, ker se Slovenija že dlje sooča s težavami v javnem prevozu. Pomanjkanje avtobusnih voznikov in dolgotrajna železniška dela pogosto povzročajo zamude in otežujejo dnevne premike prebivalcev.
Številni Slovenci imajo zaradi tega težave pri dostopu do služb in šol. Projekt Starline, ki bi lahko bistveno izboljšal prometno povezljivost države, nas zdaj preprosto obide. Na vsakodnevne poti sicer ne bi vplival, a kljub vsemu gre za projekt, ki bi Slovenijo lahko približal tranzitu prihodnosti.
Evropa gradi prihodnost – kaj pa Slovenija?
Pobudniki projekta Starline poudarjajo, da je učinkovit železniški sistem ključen del strategije zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida do leta 2050. Hitri vlaki bi lahko bistveno nadomestili kratke letalske poti in prispevali k okoljski trajnosti.
Države, kot sta Francija in Avstrija, že omejujejo notranje polete, kjer obstajajo ustrezne železniške alternative, Slovenija pa medtem nima sodobnih vlakov niti zanje primerne infrastrukture.
Poleg okoljske problematike je Starline tudi strateška odločitev: enoten železniški sistem naj bi olajšal potovanja, povečal mobilnost delovne sile in povezal ključna evropska središča. Slovenija, ki je geografsko na prehodu med vzhodno in zahodno Evropo, je iz tega očitno izpadla.
Zelo brani članki v tem tednu:
