Rečemo lahko, da so bolečine v hrbtenici težava sodobnega človeka. S tem soglaša asistentka dr. Zala Kuret, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča dela petnajst let, zadnjih deset let pa se večinoma ukvarja s pacienti s kronično bolečino. »Včasih so se ljudje več gibali, imeli so bolj aktiven življenjski slog. Čeprav so bili zelo delavni in pridni, so se obdobja aktivnosti in počitka izmenjevala. Danes pridemo v službo in osem ur ali več sedimo za računalnikom, potem pa nam zmanjka energije in časa, da bi v prostem času naredili kaj zase. Svoje paciente spodbujam k temu, da uravnotežijo svoj način življenja in prosti čas strukturirajo tako, da skrbijo za ohranjanje telesne kondicije, delajo vaje za moč in ne pozabijo na raztezne vaje za mišične skupine, ki so pokrčene pri daljših sedečih položajih.«

Sedenje v ergonomsko ustreznem položaju

Vzroki za bolečine v hrbtenici so zelo raznoliki. Pride lahko do telesnih okvar, kot so obrabne spremembe v predelu hrbtenice, do okvar diska, do pritiska na živce ... »Kar je najbolj pogosto pri ljudeh, ki jih srečujemo v ambulanti za kronično bolečino, pa so mišične bolečine, ki se pojavljajo v predelu celotne hrbtenice, najpogosteje v predelu križa in vratu. To pa zaradi vzdrževanih statičnih položajev, ko je recimo daljše stanje na mestu ali daljše sedenje,« pravi sogovornica. Sedenje je na splošno eden izmed glavnih grehov modernega človeka, ki neugodno vpliva na zdravje hrbtenice. Pritisk na medvretenčne ploščice je v sedečem položaju veliko večji kot v ležečem ali stoječem, v mirovanju pa je okrnjena tudi prehrana medvretenčne ploščice, ker je prekrvitev okoliških tkiv ob tem manjša.

Ker se sedenju ne moremo izogniti, sploh če imamo sedeče pisarniško delo, poskušajmo sedeti v ergonomsko ustreznih položajih, svetuje dr. Kuretova, s čimer zmanjšamo obremenitev hrbtenice. Sedimo vzravnano in izkoristimo oporo stola v ledvenem predelu, lahko tudi z dodatno blazino za podporo. Koti v kolkih naj bodo 90 stopinj, v kolenih od 90 do 100 stopinj in obe stopali na tleh ali nizki pručki. Izogibajmo se križanju nog, s čimer bomo naredili uslugo križu in še venam spodnjih udov, ker bomo zmanjšali tveganje za nastanek krčnih žil. Zaslon računalnika namestimo tako, da je v višini oči in se ne sklanjamo navzdol. Stol naj ima oporo za podlakti, delovno okolje pa si uredimo tako, da se ne stegujemo nenehno v levo ali desno ter s tem obremenjujemo hrbtenico z rotacijami.

Raztezanje in vsakodnevna aerobna aktivnost

Naše telo ni narejeno za dolgotrajno sedenje, zato se moramo potruditi zamenjati statični položaj vsaj vsake pol ure. Vstanemo in se raztegnemo, se sprehodimo do fotokopirnega stroja, gremo po kozarec vode … Pisarniško delo je najpogostejši krivec za bolečine v hrbtenici, kaj pa tisti delavci, ki na primer delajo za tekočim trakom v ponavljajočih se položajih? Ker so pri njih obremenjene ene in iste mišične skupine, prihaja do preobremenitev, navede sogovornica in doda, da tudi nimajo zadostnih odmorov in možnosti, da bi se raztegnili. »Velikokrat vidimo, da so fizični delavci po službi tako utrujeni, da jim zmanjka motivacije in energije, da bi bili telesno aktivni v prostem času, čeprav je priporočljivo, da bi naredili vsaj raztezne vaje, ker so mišične skupine zakrčene in nenehno v istem položaju. Dobro je narediti tudi kako vajo za moč in gibljivost ter na splošno vzdrževati splošno telesno kondicijo, ker bodo potem tudi lažje opravljali delo.«

Za vse, pisarniške in fizične delavce, strokovnjaki priporočajo vsakodnevno lahko aerobno aktivnost, ki ne predstavlja posebnega napora za mišice ob hrbtenici, povečuje pa splošno vzdržljivost in kondicijo, kar omogoča celostno boljše in lažje funkcioniranje. Izberemo lahko lahkoten tek ali kolesarjenje, odlična izbira sta plavanje in nordijska hoja. Izberemo aktivnost, ki nam je v veselje, tako da pri njej vztrajamo, sčasoma pa postane del našega vsakdana. Pomembno je okrepiti tudi mišični steznik, ki nas drži pokonci – to so trebušne mišice, mišice ob hrbtenici in mišice medeničnega dna. Če želimo razbremeniti kosti in sklepe hrbtenice ter tako preprečiti bolečine v križu, učinkoviteje aktivirajmo prav te mišice. Pri tem ne smemo zanemariti obkolčnih mišic, ki skrbijo za poravnavo medenice, na katero se »priklaplja« hrbtenica. Dr. Kuretova poleg tega opozarja na celokupen zdrav življenjski slog, kar vključuje uravnoteženo prehrano, zadostno hidracijo in obvladovanje stresa.

Prednost konservativnemu zdravljenju

Proti bolečinam v hrbtenici lahko največ naredimo sami z vsemi omenjenimi aktivnostmi. Kadar se pojavi akutna bolečina, lahko vzamemo analgetik, vendar jih jemljimo le po potrebi in čim manj, svetuje sogovornica. Kdaj pa je treba k zdravniku? Če se bolečina dramatično poslabša, če seva iz križa navzdol v spodnje ude ali če se pojavijo motnje v motoriki nog, drevenenje oziroma mravljinčenje spodnjih ali zgornjih udov ali pa v rokah ali nogah nimamo več prave moči. Zdravniki pri bolnikih z bolečino v križu običajno dajejo prednost konservativnemu zdravljenju. Operativni posegi pridejo v poštev ob sočasnih nevroloških izpadih – pri bolnikih z zmanjšano mišično močjo v spodnjih udih ali težavah z odvajanjem vode in blata. Najpogosteje se operirajo hernije diska in utesnitve spinalnega kanala pri starejših osebah, ko so degenerativne spremembe tako obsežne, da pritisnejo na hrbtenjačo, kar vodi v nevrološke izpade.

»Sama se največkrat ukvarjam s pacienti, ki imajo razširjeno kronično bolečino. Se pravi, da jih ne boli samo del hrbtenice, ampak se bolečina razširi na druge dele telesa,« pravi dr. Kuretova. »V ambulanto prihajajo pacienti različnih starosti, od mladostnikov do starejših oseb. K nam pa najpogosteje zahajajo delovno najbolj aktivni ljudje v starosti 40 do 50 let, ki zaradi bolečin ne morejo več normalno funkcionirati in odhajajo na bolniški dopust. Težave imajo tudi v zasebnem življenju, ker ne morejo biti več tako aktivni in izpolnjevati osnovnih življenjskih nalog, torej skrbeti za dom in družino in vse, kar s tem pride, kje pa je potem še čas zase ali za hobije. Tako da bolečine v križu, ki lahko postopno pripeljejo tudi do fibromialgije oziroma kroničnega bolečinskega sindroma, lahko precej vplivajo na kakovost življenja,« sklene sogovornica.