Pet let pozneje Beovićeva razkrila, da jo je povabil Janez Janša
Pet let po razglasitvi epidemije covida-19 v Sloveniji se infektologinja Bojana Beović, vodja prve posvetovalne skupine iz tistega časa, spomni velike povezanosti in organiziranosti zdravstvenega sistema. Danes je covid-19 tabu, o katerem se skorajda ne govori, je dejala. Opomnila je, da je cepljenje za ogrožene skupine še vedno priporočljivo.
V sredo bo minilo pet let od razglasitve epidemije covida-19 v Sloveniji. Beovićeva se spominja, da so bili zdravniki, še posebno infektologi, na začetku zelo zaskrbljeni. Spremljali so razmere v Italiji, kjer so je bilo veliko okužb in smrti. Razmišljali so, kako bo lahko na take razmere odgovoril slovenski zdravstveni sistem z majhnim številom zaposlenih in postelj, je dejala v pogovoru za STA.
Zelo obremenjujoči so bili tudi poznejši valovi epidemije, ko je v določenih trenutkih grozilo, da bo zmanjkalo bolnišničnih postelj. Po najhujšem scenariju, ki se v Sloveniji na srečo ni uresničil, bi bili zdravniki primorani izbirati, komu bi omogočili zdravljenje in komu ne.
»V Sloveniji se premalo zavedamo truda zdravstvenih delavcev«
»Že soočenje s tem, da se to lahko zgodi, je bila za zdravnike izjemna travma,« je opisala Beovićeva. V Sloveniji se po njenih besedah premalo zavedamo truda zdravstvenih delavcev, ki so takrat preprečili najhujši scenarij. Pomoči ventilatorjev so bili deležni vsi bolniki, ki so jo potrebovali, je poudarila. »Razmere so bile resne, a ljudem se je dalo pomagati,« je dodala.
A so bili zdravstveni delavci priča tudi številnim smrtnim primerom. Spremljati bolnike, katerih zdravstveno stanje se je iz ure v uro in iz dneva v dan slabšalo, jih je zelo bremenilo, je pojasnila. Epidemija je poleg družbenih sprememb prinesla tudi spremembe v razmišljanju zdravstvenih delavcev. Ti v Sloveniji še danes čutijo pandemsko utrujenost, je ocenila.
Povabil jo je Janša
Infektologinjo Beović je k vodenju prve strokovne skupine za covid-10 povabil Janez Janša, ki je dan po razglasitvi epidemije od Marjana Šarca prevzel vodenje vlade.
»Vprašanje je bilo tiste vrste, ki zahteva takojšen odgovor. Posvetovala sem se doma in postavila pogoj, da smem sama izbirati sodelavce, ki so se mi zdeli pomembni po stroki in po svojih izkušnjah,« se spominja. Prvi člani skupine so se na njeno vabilo odzvali takoj, v nekaj urah, in se strinjali, da je treba ukrepati.
Na vprašanje, ali je politika skupini glede predlogov ukrepov puščala proste roke, je odgovorila pritrdilno. Kot težavo pa je izpostavila, da so bile informacije o novem koronavirusu zelo omejene.
Časa je bilo malo, zato so bile znanstvene objave razmeroma nezanesljive. V skupini so se pri snovanju ukrepov ravnali po splošnem znanju o omejevanju in obvladovanju širjenja bolezni, manj pa po tujih praskah. V prvih tednih epidemije te namreč še niso kazale učinkov, kasneje pa se je izkazalo, da so družbe različne.
»V drugem valu epidemije bi morali ukrepe sprejeti prej«
Bi lahko ukrepe snovali bolje? Po petih letih od začetka epidemije Beovićeva ocenjuje, da bi morali v drugem valu epidemije ukrepe sprejeti prej in jih zaostriti ter po zgledu drugih držav zaustaviti delovanje države. Žal ji je, da v javnosti niso večkrat poudarili, da so vsi ukrepi le začasni. »Vsaka pandemija v zgodovini je minila. Ljudje pa so si predstavljali, da bo omejevanje svobode trajalo, da gre za neki novi režim,« je povedala.
Konec leta 2020 so v Slovenijo prispeli prvi odmerki cepiva proti covidu-19. Zdravstveni delavci so občutili ogromno olajšanje, med njimi je bila tudi sama.
»Vsi smo se zavedali, da nas ta bolezen ogroža neposredno, tudi nas osebno in tudi naše družine, naše prijatelje,« je poudarila. Se je pa že ob prihodu prvih odmerkov cepiva zavedala, da 100-odstotne precepljenosti proti covidu-19 v Sloveniji ne bo mogoče doseči.
Posvetovalna skupina za prvenstveno cepljenje s cepivi mRNK
V prvih mesecih je bilo povpraševanja po cepljenju veliko, cepiva pa ni bilo dovolj. Kasneje se je stanje obrnilo. 29. septembra 2021 so v Sloveniji ustavili cepljenje s cepivom Janssen. To so storili po smrti bolnice, ki je bila cepljena z vektorskim cepivom. Posvetovalna skupina za cepljenje, ki jo vodi, je že pred tem predlagala, da bi v Sloveniji prvenstveno cepili s cepivi mRNK, a se to žal ni zgodilo.
Vsaka izguba življenja je huda, je poudarila. Opomnila pa je, da se neželeni učinki cepljenja pokažejo šele takrat, ko je cepljenih veliko ljudi. »Če v raziskavo o učinkovitosti in varnosti cepiv vključijo nekaj 10.000 ljudi, neželene učinke, ki nastanejo pri enem bolniku na 100.000, v teh raziskavah ne vidimo,« je pojasnila.
Še vedno priporoča cepljenje
Danes so razmere povsem drugačne, resnost covida-19 se je bistveno zmanjšala. Domala vsi ljudje po svetu so bolezen bodisi preboleli bodisi bili proti njej večkrat cepljeni. Zato so resni zapleti redki, redko bolniki zbolevajo za hudimi covidnimi pljučnicami, zaradi katerih potrebujejo pomoč respiratorjev.
Kljub temu imunsko oslabelim in starejšim še vedno priporočajo cepljenje, je poudarila Beovićeva. Opaža namreč, da so pozivi k cepljenju proti covidu-19 postali nekakšen tabu. »Razumljivo je, da želimo pozabiti slaba obdobja v življenju. A kot družba bi morali biti bolj realni in ugotoviti, da je covid-19 bolezen, pred katero se je pametno zaščititi s cepljenjem,« je dodala.
Še vedno nekateri bolniki trpijo za tako imenovanim dolgim covidom. Gre za različne simptome po preboleli bolezni. Učinkovito zdravljenje tega sindroma bolnikom za zdaj še ni na voljo.
