Slovenska gospodinjstva 64,4 odstotka vse porabljene energije namenijo za ogrevanje, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat in Statističnega urada Republike Slovenije. Če upoštevamo še podatek, da na ravni Evrope gospodinjstva porabijo 27 odstotkov vse energije, vidimo, da za potrebe ogrevanja prebivalstva porabimo ogromne količine energije in njenih pretvorb, pri katerih prihaja do velikih izgub. Zato se moramo vprašati o učinkovitosti današnjih rešitev in sistemov za ogrevanje ter o tem, kakšni bi morali biti ti sistemi v prihodnosti, da bodo izgube energije čim manjše.
Da bi ponazoril, kako bo treba v prihodnje načrtovati energetsko infrastrukturo, je ELES, operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja v stoodstotni državni lasti, razvil koncept dolgoročnega ogrevanja (KODO). Krovne sporazume o sodelovanju na področju povezovanja elektroenergetskega sektorja z ogrevanjem smo že podpisali s tremi mestnimi občinami, podobne sporazume pa si želimo skleniti z vsemi zainteresiranimi mesti.
Eksponentna rast rabe energije se ne bo ustavila
Razvoj človeštva je tesno povezan z rabo energije in njenimi pretvorbami. Strm vzpon se je začel z industrijsko revolucijo sredi 18. stoletja, ko se je v proizvodnih procesih začel uporabljati parni stroj. Takrat se je začela eksponentna rast rabe energije, ki traja vse do danes in nič ne kaže, da se bo upočasnila. Nasprotno, vse od konca druge svetovne vojne raba energije dobiva vse večji zagon, po letu 2010 pa se v Evropi zlasti povečuje poraba električne energije, kar je posledica energetskega preobrata v Nemčiji (Energiewende), katerega cilj je korenito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v energetiki.
V mislih imamo rabo energije v vseh energijskih nosilcih, ki so se sčasoma uveljavili nekako v tem vrstnem redu: lesna biomasa, premog, nafta in njeni derivati, plin, jedrsko gorivo, vodna in vetrna energija, sončna energija, toplota zemeljskega jedra in drugi. Razviti svet postaja vse bolj odvisen od povečane rabe električne energije, pridobljene iz omenjenih nosilcev.
Potrebna je celostna obravnava energetike
Raba energije, še zlasti električne, je danes tako kompleksna, da si je zaradi preglednosti v stroki prislužila ločeno sektorsko obravnavo. Tako rekoč vso energijo v razvitem svetu porabijo sektorji elektroenergetike, ogrevanja, prometa in industrije. ELES postaja zato pri načrtovanju razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema tesno povezan z vsemi naštetimi sektorji.
Če namreč želimo doseči optimalni okoljski in ekonomski učinek za družbo, si moramo prizadevati za celostno obravnavo energetike in pri tem upoštevati makroekonomske posledice za gospodarstvo. Le tako bo lahko ELES uspešno opravljal svojo nalogo, ki je zanesljiv in neprekinjen prenos ter dobava električne energije končnim odjemalcem v Sloveniji.
Eden glavnih inovatorjev na področju pametnih omrežij
ELES je tako doma kot tudi v svetovnem merilu prepoznan kot nosilec inovacij in implementacij rešitev na področju pametnih omrežij in povezovanja vseh omenjenih štirih sektorjev. Kot vodilni partner in nosilec v mednarodnih konzorcijih sodeluje pri dveh projektih skupnega interesa sosednjih držav, katerih cilj je uvedba delujočih rešitev v realnem okolju. Projekt Sincro Grid je že končan, projekt Green Switch pa še traja.
Sredi letošnjega marca je ELES postal tudi koordinator konzorcija 18 podjetij, občin in organizacij za vzpostavitev ekosistema vodika iz nizkoogljičnih virov. Partnerji nameravajo uvajati vodikove tehnologije in skupaj z japonskimi podjetji postaviti demonstracijske pilotne projekte v Sloveniji. Vsebine, ki jih bodo konzorcijski partnerji obravnavali, so iz sektorjev transporta, energetike in industrije.
Podatek, ki ga ni mogoče prezreti
V začetku leta 2020 se je začel ELES poglobljeno ukvarjati tudi z vprašanjem prihodnosti ogrevanja gospodinjstev v Sloveniji. Povod za to je bila čedalje večja elektrifikacija ogrevanja.
Za lažjo predstavo povejmo, da celotna odjemna električna moč v vrhu porabe dneva (konica) danes znaša približno 2,5 gigavata. Če bi razvoju ogrevanja pustili prosto pot, bi lahko leta 2030 odjemna moč za ogrevanje zelo verjetno pomenila približno tretjino vse električne moči v letu 2020.
ELES, ki je odgovoren za nemoteno dobavo električne energije vsem odjemalcem v Sloveniji, tega ni mogel prezreti. Dodatna tveganja, ki so zbujala skrb, so bila še začetek vojne v Ukrajini, ki je pokazala odvisnost Evrope od ruskega plina, ranljivost trenutnega stanja energetike v Sloveniji, izpostavljenost cenovnemu tveganju, uvozna odvisnost od energentov in izpusti emisij.
Pet gradnikov načrtovanja energetske infrastrukture prihodnosti
Vsa ta tveganja je ELES naslovil z razvojem koncepta dolgoročnega ogrevanja (KODO). Ta je sestavljen iz petih gradnikov, ki govorijo, kako bo treba v prihodnje načrtovati energetsko infrastrukturo skupaj z viri in odjemom.
Prvi gradnik pravi, da gre pri konceptu za zagotavljanje zanesljivega, trajnostnega in stroškovno optimalnega sistema ogrevanja za potrebe različno velikih skupnosti v Sloveniji.
Drugi govori o učinkoviti izrabi trajnostnih virov energije. Skupnostni sistem ogrevanja omogoča učinkovito izrabo lokalne infrastrukture za vse trajnostne vire, kot so biomasa, elektrika, vodik, geotermalna ali sončna energija in kogeneracija. Lokacija predvideva možnost nadgradnje s sezonskim hranilnikom, dodatna prilagodljivost sistema pa je zagotovljena z bližino priključka operaterja električnega omrežja.
Tretji gradnik govori o dostopnosti vsakega posameznega dela sistema. Sistem ogrevanja ni vezan na določeno tehnologijo ali ponudnika, kar skupnosti zagotavlja dolgoročno fleksibilnost pri izbiri med različnimi lokalnimi viri energije in načini uporabe sistema daljinskega ogrevanja. Kritični deli sistema so v lasti in upravljanju lokalne skupnosti.
Četrti gradnik govori, da ne smemo pozabiti na optimiziran strošek s preklapljanjem med viri ogrevanja. Poljubne kombinacije trajnostnih virov in modularna zasnova gradnikov sistema zagotavljajo skupnosti enostavno in hitro prehajanje med viri ter s tem odpornost za različne krizne scenarije in optimizacijo končne cene energije.
Peti gradnik pa je vmesnik za pretvorbo med energenti. Skupnostni sistemi daljinskega ogrevanja omogočajo dvosmerno pretvorbo med nosilci energije, zaradi česar lahko skupnost dodatno optimizira končno ceno energije in je tako finančno nagrajena za izbrano strategijo ogrevanja. Skupnost/mesto postane aktivni odjemalec/proizvajalec obnovljive energije v lokalnem okolju.
Pogodbe s prvimi tremi mesti so že podpisane
V Sloveniji je več kot sto daljinskih sistemov za ogrevanje. Največji je v Ljubljani, takoj za tem v Velenju in tako naprej. ELES je v zadnjih letih podpisal krovne sporazume o sodelovanju na področju povezovanja elektroenergetskega sektorja z ogrevanjem s tremi mestnimi občinami – Ljubljano, Velenjem in Mursko Soboto. V nadaljevanju želimo skleniti sporazume z vsemi zainteresiranimi mesti, saj trdno verjamemo, da lokalne skupnosti potrebujejo naše sistemsko znanje s področja optimizacije načrtovanja kompleksnih energetskih sistemov.
Hkrati pa imajo podjetja, ki skrbijo za proizvodnjo in distribucijo toplote, ki so večinoma v mestni lasti, neprecenljiva domenska znanja z omenjenega področja. Tako gre za povsem naraven proces združevanja znanj, katerih skupni rezultat so in bodo akcijski načrti lokalnih skupnosti, ki bodo preneseni v lokalne energetske koncepte za preobrazbo energetskih procesov proizvodnje, preskrbe, dobave in učinkovite rabe energije v Sloveniji.
