Postavljajo ga v dialog z deli drugih fotografov in umetnikov, ki so bili z avtorjem povezani.

Miroslav Zdovc, Gabrijel Stupica v ateljeju, 1973. Zbirka GBJ. Vir: GBJ
Miroslav Zdovc, Gabrijel Stupica v ateljeju, 1973. Zbirka GBJ. Vir: GBJ

Razstava Fragmenti časa: Miroslav Zdovc in fotografska scena vrata odpira danes ob 18.00, na ogled pa bo do 31. marca prihodnje leto. Eden vidnejših fotografov tega prostora je aktivno deloval od začetka 50. let do začetka 90. let 20. stoletja. Prizorišče, del katerega je bil, pa na razstavi zastopajo še Josip Pelikan, Marko Gosar, Boris Gaberščik in Tomaž Gregorič. Ti so bili z Zdovcem na takšen ali drugačen način povezani in ki njegovo prakso umeščajo v širši časovni in prostorski okvir.

Razstava, ki jo podpisuje kustos Miha Colner, je posledica dokončane obdelave in sistematizacije fotografskega arhiva Miroslava Zdovca, ki je prišel v Galerijo Božidar Jakac v obliki donacije.

Miroslav Zdovc, Sestri, 1949. Zbirka GBJ. Vir: GBJ
Miroslav Zdovc, Sestri, 1949. Zbirka GBJ. Vir: GBJ

Kljub pomenu njegovega dela je fotograf po skoraj štiridesetih letih po prenehanju njegove ustvarjalne poti (sredina 80. let), trideset let po koncu profesionalne fotografske kariere (začetek 90. let) in skoraj petnajst let po njegovi smrti (2009) skoraj izginil iz javnega diskurza. Kot neke vrste simboličen zaključek njegovega udejstvovanja na področju avtorske fotografije in umetnosti je obveljala pregledna razstava, ki so jo leta 1986 odprli prav v Galeriji Božidar Jakac, in sicer v Lamutovem likovnem salonu.

Miroslav Zdovc je deloval v obdobju, ko sta fotografija in vizualna kultura na sploh prešli nekatere temeljne premene. Ustvarjati je začel v 40. letih 20. stoletja, ko je bila fotografija še trdno zasidrana v modernistični paradigmi, zaključila pa se je konec 80. let, ko se je fotografski medij dodobra spremenil in postal skoraj enakovreden klasičnim umetniškim medijem. V 50. letih je njegovo prakso zaznamovala s tradicionalna in romantična fotografija, v 60. letih se je široko odprla v idejne zasnove dokumentarne fotografije, v 70. letih se je večinoma posvečal raziskovanju krajine in človeškega telesa, 80. letih pa se je njegova še razširila – začel je ustvarjati dela v mešanih tehnikah, kot so kombinacije fotografije, grafike, risbe in kolaža. Povsem neobremenjeno je sledil progresivnim težnjam v fotografiji, kar je bilo mogoče tudi zaradi tega, ker ni bil gmotno odvisen od umetniškega delovanja. V širši kontekst ga postavlja razstava z vključitvijo del njegovih mentorjev, sodelavcev in sopotnikov.

Miroslav Zdovc, Brez naslova, c. 1976. Zbirka GBJ. Vir: GBJ
Miroslav Zdovc, Brez naslova, c. 1976. Zbirka GBJ. Vir: GBJ

Miroslav Zdovc (1929–2009) je bil fotograf in umetnik, ki se je udejstvoval na različnih področjih fotografije in vizualne kulture. Deloval je kot profesionalni fotograf, ki je bil specializiran za muzejsko delo, kot dokumentarni fotograf, ki je objavljal v publikacijah, in kot fotograf-umetnik, ki je razstavljal v galerijah in muzejih. Prav njegova avtorska fotografija, bodisi dokumentarno ali likovno pogojena, je pomembna v zgodovini lokalne in regionalne fotografije. Zdovc je leta 1947 opravil vajeniško dobo v fotografskem studiu Pelikan v Celju in se istega leta zaposlil v Studiu Fotolik v Ljubljani. Leta 1951 je postal fotograf v Muzeju NOV, nato pa leta 1954 v Moderni galeriji v Ljubljani. Leta 1969 se je zaposlil kot fotograf na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 1979 pa je do upokojitve v zgodnjih 90. letih deloval kot neodvisni fotograf.