Osem gorenjskih objektov za odstranitev

Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih je objavila seznam evidentiranih objektov, ki so predvideni za odstranitev. Gre za 348 stavb v 23 občinah. Na seznamu je tudi osem objektov na Gorenjskem.

Gorenja Dobrava – Poplavno in plazovno ogrožena območja in objekte, ki so predmet morebitne preselitve, če bodo pristojni po celovitem strokovnem pregledu ugotovili, da s preventivnimi ukrepi ni mogoče zagotoviti varnosti za osebe in njihovo premoženje, je evidentirala državna tehnična pisarna.

Kot so sporočili iz službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih, se bo seznam še dopolnjeval oziroma spreminjal, saj se nekatere študije ogroženosti pred poplavami in plazovi ter ugotovitvene ocene posameznih objektov na nekaterih območjih še izvajajo. »To pomeni, da bodo lahko objekti bodisi dodani bodisi umaknjeni s seznama,« so pojasnili.

Državna tehnična pisarna mora za vsak objekt na seznamu izdelati podrobno oceno in podati oziroma pridobiti strokovno mnenje. Postopek odstranitve objektov je opredeljen v noveli interventnega zakona za odpravo posledic poplav in plazov iz avgusta 2023.

Ta med drugim predvideva, da vladna služba na po­dlagi strokovnega mnenja pripravi osnutek sklepa za vsak objekt za odstranitev. Sledi 15-dnevni rok javne razgrnitve za morebitne pripombe oz. pritožbe, priprava odgovorov na podane pripombe in nato predlog sklepa, ki ga vladna služba po­sreduje svetu vlade za obnovo. Nepremičnine za odstranitev se določijo s sklepom vlade, v katerem se opredeli in utemelji, da je zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi odstranitev objektov nujno potrebna in v javno korist. Po potrditvi sklepa na vladi bodo lastniki prejeli odločbo za izselitev, za katero bodo imeli na voljo šest mesecev.

Vsak objekt, namenjen za odstranitev, bo ocenil uradni cenilec. Po prejemu sklepa in opravljeni cenitvi pa se bodo začeli pogovori za nadomestitev nepremičnine. Z lastniki objektov, ki so predmet morebitne preselitve, se je že povezal klicni center 114, ki jim je predstavil postopek in predvideno časovnico aktivnosti, so še navedli v vladni službi.

Na seznamu za odstranitev je tudi osem objektov na Gorenjskem, po eden v občinah Cerklje na Gorenjskem, Medvode in Tržič, dva v občini Gorenja vas - Poljane in trije v kamniški občini.

V takih razmerah nisi izbirčen

Marko Kjuder, lastnik objekta v naselju Potok v Črni v kamniški občini, je glede na stanje po avgustovski vodni ujmi pričakoval, da se bo njegova 150 let stara hiša, v kateri je živel in opravljal tudi svojo poslovno dejavnost, znašla na seznamu za odstranitev. Tik pred poplavami se je lotil njene obnove, ravno na dan poplav je bilo predvideno na novo prekrivanje strehe. »Nekaj dni pred tem smo zamenjali okna in vrata. Voda je nato zalila tako hišo kot okolico in uničila praktično vse. Odnesla je orodje in avto, v 15 minutah sem ostal brez vsega. Rešiti mi je uspelo le računalnik in strežnik,« se spominja Kjuder. Hiša ni bila primerna za bivanje, zato je stanovanjski problem začasno reševal z bivanjem pri prijateljih in partnerki, občina mu je kasneje ponudila bivališče v apartmajskem naselju Term Snovik, kjer je nastanjen še danes.

Čeprav verjame, da bi hišo lahko obnovil, je z odločitvijo vladne službe zadovoljen. Ob tem se sprašuje le, kaj mu bodo ponudili v zameno. »Želel bi si parcelo nekje v kamniški občini, kjer bi lahko na novo gradil objekt. Na tem mestu sem se sicer navadil, zato mi ni popolnoma vseeno, kam me bodo preselili. Je pa dejstvo, da po tem, ko se ti zgodi nekaj tako hudega, nisi več izbirčen. Vesel bom, če bom imel nekaj svojega, kjer bom lahko živel in delal,« je dejal Kljuder.

Za selitev že drugič

Družini Zgonec in Šubic z Gorenje Dobrave v občini Gorenja vas - Poljane, katerih objekti so se prav tako znašli na seznamu za odstranitev, so že leta 1978 prisilno preselili na trenutno območje, ko so na mestu, kjer so živeli prej, vzpostavili Rudnik urana Žirovski vrh. »Že tedaj sta obe družini opozarjali, da gre za poplavno območje na najožjem delu doline ob treh hudournikih,« je pojasnil Andrej Zgonec, ki v hiši, ki je predvidena za rušitev, živi več kot štirideset let.

Njegovo domačijo je v zadnjih devetih letih že dvakrat huje zalila voda. Ob novici, da se jim obeta selitev, ima Zgonec vseeno mešane občutke. »Tu živimo praktično celo življenje, hišo smo obnavljali, tu delali, zato ni prijetno, da se bomo morali znova seliti,« je povedal in dodal, da je bilo avgusta ob poplavah na celotni posesti več kot meter vode. Odneslo je težke stroje in ročno orodje, živina so na srečo rešili pred utopitvijo.

Pristojne je Zgonec večkrat pozival k ukrepanju. »Zdaj se bo vendarle nekaj premaknilo, tudi zavoljo posredovanja našega župana.« Kot pravi, bo v selitev privolil, zanima pa ga, kam in kakšna bo nova lokacija ter koliko bo objekt finančno ocenjen. »Če bo stanje kmetije približno podobno trenutnemu, potem bomo zadovoljni. Rešili se bomo vode, da bomo lahko mirno spali. Nisem sicer več med najmlajšimi, zato bo začeti na novo vseeno težko,« je dodal Zgonec.

Čakajo na komisijo

Ivan Šubic, lastnik sosednje kmetije, pričakuje, da jih bo komisija obiskala v 14 dneh. »Tedaj bomo dobili več podatkov,« je povedal. Na kmetiji živi njegov brat in še ena družina, ki ima v najemu stanovanje. Prav tako Šubičevi opravljajo poslovno dejavnost. Podobno kot pri Zgončevih je tudi pri njih že dvakrat huje pustošila vodna ujma, med prvo in drugo pa so objekte celovito obnovili. »Morda bi bilo najbolje, da vse skupaj preselimo. S tem bi se izognili težavam ob vsakem večjem nalivu,« meni Šubic.

Njihova končna odločitev bo odvisna od ponudbe države. »Če nam bodo ponudili ustrezno alternativo, jo bomo vsekakor sprejeli,« je dodal Šubic, ki se zaveda, da območje ni primerno za bivanje in da selitev ne bo preprosta. »A če se bomo tako rešili vode, je to zagotovo najboljše, kar se v dani situaciji lahko zgodi.«