"Ko smo nastopili mandat, smo zelo jasno povedali, da želimo v dveh mandatih izpolniti ključni preboj na tem področju in da so vsi ukrepi, ki jih bomo še posebej na stanovanjski politiki izvajali, zavezani dvema mandatoma. Zakaj? Zato ker se ne da drugače, kot da gradiš dva mandata. Ne moreš začeti in končati gradnje ter še denar in zakonski okvir zagotoviti v enem mandatu, ker je to nemogoče. To ne pomeni, da bežimo od česarkoli, ravno obratno, jasno so se zavezali v stanovanjski politiki prvič v zgodovini te države," je predsednik vlade Rober Golob včeraj v državnem zboru odgovoril na očitke poslanca iz vrst SDS Andreja Poglajna, da je koalicija zavajala z obljubami o novih najemnih stanovanjih.
"Zavezali smo se k temu, da bomo v 10 letih namenili milijardo evrov, vsako leto sto milijonov za namen stanovanjske gradnje. Letos je po podatkih, ki jih imam, predviden začetek gradnje 2000 stanovanj. Zakaj je to pomembno? Zato, ker v nobenem letu do zdaj v zgodovini Republike Slovenije, odkar je osamosvojena, se niti pol toliko stanovanj ni začelo graditi v enem letu," odgovarja Golob.
Poslanec je Golobu očital še, da so projekti za 1500 stanovanj, s katerimi naj bi se zdaj hvalila ta vlada, nastali v času vlade Janeza Janše, kar izhaja tudi iz dokumenta o poslovni politiki stanovanjskega sklada, sprejeti leta 2021.
Letos bo gradnja stanovanj bistveno manjša
Bomo v Sloveniji letos res začeli graditi 2000 novih najemnih stanovanj, kot pravi Golob? Iz javno dostopnih podatkov republiškega stanovanjskega sklada lahko na prvi pogled res zaključimo, da je v fazi priprave, gradnje in nakupa skoraj 2000 novih najemnih stanovanj, natančneje 1986.
Natančnejši pregled podatkov pa pokaže nekoliko drugačno sliko. V omenjeno število so vključena tudi 103 stanovanja v Novem mestu, ki so že zgrajena in se prav zadaj predajajo najemnikom. Gradnja 955 stanovanj je po podatkih SSRS predvidena prihodnje leto, za 702 stanovanji pa podatka o tem, kdaj naj bi se gradnja začela, sploh še ni. Projekt Rožna dolina v Novi Gorici je na primer celo začasno ustavljen, saj je maja 2023 občina podala predlog, da Stanovanjski sklad RS opusti gradnjo na območju OPPN Rožna dolina III ter sklene dogovor o opustitvi gradnje na tem območju. Občina predloga dogovora, ali predloga ustreznih zazidanih površin, ki bi opuščeno gradnjo lahko nadomestile, še ni predložila.
Gradnja večjih projektov šele prihodnje leto
Da se bodo tri glavne naložbe začele leta 2026, so že pred časom povedali tudi na skladu. Gre za približno 1100 stanovanjskih enot na lokacijah v Ljubljani, Kranju in Mariboru.
Ocenjena vrednost naložb sklada po letu 2025 znaša 242,53 milijona evrov in vključuje gradnjo 1287 stanovanjskih enot, od tega 80 oskrbovanih stanovanj.
Letos naj bi tako SSRS začel graditi 226 stanovanj. Nekaj več stanovanj pa je oziroma bo letos v gradnji, če k skladovim prištejemo še gradnjo stanovanj občinskih skladov. Ljubljanski stanovanjski sklad letos načrtuje začetek gradnje približno 440 stanovanj.
Večina projektov je iz leta 2021
Večino projektov, ki so navedeni v zgornji tabeli, je republiški stanovanjski sklad res opredelil oziroma načrtoval v poslovnem načrtu od 2021 do 2025, kjer so napisali, da bo sklad izvajal razvoj naložb gradnje najemnih stanovanj na lokacijah v Ljubljani (Podutik-Glince), Mariboru (Novo Pobrežje), Jesenicah (Partizan), Novem mestu (Brod-Drage), Novi Gorici (Rožna Dolina), Kopru (Nad Dolinsko 3) in Kranju (Ob Savi), za pridobitev do 1500 novih najemnih stanovanj. Projekti so bili leta 2021 v fazah priprave in sprejema prostorskih aktov, preveritve zmogljivosti in priprave projektne dokumentacije in pridobivanja gradbenih dovoljenj.
V istem načrtu so navedli tudi, da vodijo še pripravo naložb za zagotovitev dodatnih stanovanj na daljši rok na zalogah zemljišč na lokacijah Lukovica ter Dragomelj – Škotin za pridobitev dodatnih do 210 stanovanjskih enot.
Janševa vlada si zaslug ne more pripisovati
V načrtu pa so opredelili tudi finančne vire, to so kratkoročne finančne naložbe, prihodki, ustvarjeni z lastnim poslovanjem, sredstva depozitov in zadolžitev. Med viri ni bilo sredstev iz proračuna, zato si takratna vlada težko pripisuje, da so projekti iz načrta 2021 - 2025, ki so že zgrajeni, ali pa se bodo gradili letos in prihodnje leto, plod njenih odločitev.
Sklad je kasneje uspešno pridobil nekaj več kot 38 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Sredstva so porabili za nakup in sofinanciranje gradnje približno 740 stanovanj, od tega jih je nekaj v lasti lokalnih skladov ali občin, saj je sklad pri nekaterih projektih nastopal kot sofinancer, v zameno pa je pridobil del zgrajenih stanovanj. Sredstva NOO so predstavljala le del skupnih naložb, preostali del pa so zagotovili republiški in lokalni skladi oziroma občine.
V štirih letih 250 milijonov evrov
Čeprav je predsednik vlade pretiraval z navedbo, da se bo letos začelo graditi 2000 stanovanj, pa drži, da je vlada v letih 2023 in 2024 republiškemu skladu namenila 51 milijonov evrov, za leti 2025 in 2026 pa je zagotovljenih po 100 milijonov evrov iz B-bilance proračuna, kar je daleč največ do zdaj.
Del teh sredstev je oziroma bo namenjen povečanju namenskega premoženja sklada za njegove stanovanjske projekte po državi, del pa ugodnim posojilom sklada za lokalne sklade in občine.
Sedaj že nekompetentni novinarji na Z24.si preverjajo dejstva. Proti plačilu podobno kot, se merijo ankete javnega mnenja. Je še kaj zdravega razuma in novinarske etike v novinarstvu? Vse se podreja denarju in cenzuri tistih, ki bi morali podajati javnosti resnico… ...prikaži več ne, da jim zavestno lažejo in zavajajo..
Nihče vam ne more dati več, kolikor mi lahko obljubimo. (Večni slogan levičarjev)
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da lažejo. Pa še vedno lažejo. (Aleksander Solženicin - Nobelovec)