Preiskava Guardiana in še 16 drugih medijskih organizacij je nakzala na zlorabo vohunske programske opreme NSO Pegasus, za katero družba sicer vztraja, da se uporablja le proti kriminalcem in teroristom. Tarča napada naj bi bili glede na dosedanjo preiskavo predvsem aktivisti za človekove pravice, novinarji in odvetniki – med državami, ki naj bi programsko opremo zlorabile, pa naj bi bila tudi Madžarska. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je danes sicer zanikal, da bi madžarske oblasti s pomočjo programske opreme Pegasus izraelskega podjetja NSO vohunile za madžarskimi novinarji in aktivisti. The Guardian je sicer priznal, da nima dostopa do seznama strank NSO.
Po tem, ko je v nedeljo več svetovnih medijev razkrilo obsežno vohunsko akcijo, v okviru katere so z izraelsko vohunsko programsko opremo, ki jo kupujejo predvsem vlade, povezali več kot 50 tisoč telefonskih številk novinarjev, aktivistov in politikov. Zaenkrat ni znano, na koliko napravah je bil Pegasus podjetja NSO Group tudi nameščen, identificirali pa so več kot tisoč ljudi s seznama prizadetih, je poročal The Guardian. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto pa je danes zanikal poročanje svetovnih medijev, da so madžarske oblasti s pomočjo programske opreme Pegasus izraelskega podjetja NSO vohunile za madžarskimi novinarji in aktivisti. Povedal je, da je obveščevalna služba pristojnemu parlamentarnemu odboru pripravljena podati pojasnila. Na Madžarskem je sicer opozicija pozvala k zasedanju parlamentarnega odbora za nacionalno varnost, so poročale tuje tiskovne agencije, Madžarsko združenje novinarjev pa je pozvalo oblasti k razjasnitvi vloge vlade pri uporabi Pegasusa.
Na Madžarskem naj bi se sporna programska oprema pojavila po več srečanjih na višji ravni leta 2016 in 2017 med predstavniki izraelske in madžarske vlade. Madžarski premier Viktor Orban je zatrdil, da ne ve nič o domnevnem zbiranju podatkov. Po poročanju The Guardiana je analiza objavljenih podatkov identificirala vsaj deset vlad, ki naj bi bile kot stranke NSO, vpletene v afero z vohunsko programsko opremo, in sicer Azerbajdžan, Bahrajn, Kazahstan, Mehika, Maroko, Ruanda, Savdska Arabija, Madžarska, Indija ter Združeni arabski emirati. Stranke NSO naj bi od leta 2016 vnesle kar 50 tisoč številk oseb, ki naj bi bile predmet zanimanja. Prisotnost telefonske številke v podatkih ne razkriva, ali je bila naprava dejansko okužena ali je bil le storjen poskus vdora v napravo. Vendar pa konzorcij meni, da podatki kažejo na potencialne cilje vladnih strank NSO, ki so jih opredelili kot tarčo morebitnega poskusa nadzora. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da je zadeva popolnoma nesprejemljiva, če se izkaže, da je resnična.
The Guardian priznal, da nima dostopa do seznama strank NSO
Po poročanju The Guardiana je bilo na seznamu več kot 180 novinarjev medijskih hiš kot so Financial Times, CNN, the New York Times, France 24, the Economist, Associated Press in Reuters. Na seznamu je bila najdena tudi telefonska številka samostojnega mehiškega poročevalca Cecilia Pineda Birta, ki so ga umorjenega našli v avtopralnici. Njegovega telefona niso našli, zato tudi ni bilo mogoče opraviti forenzične analize, ki bi pokazala morebitne sledi vohunske programske opreme. Izraelsko obrambno ministrstvo natančno ureja NSO in izdaja posamezna izvozna dovoljenja, preden lahko svojo nadzorno tehnologijo prodajo drugi državi. Prejšnji mesec je družba NSO objavila poročilo o transparentnosti, v katerem je zatrdila, da ima v industriji vodilni pristop k človekovim pravicam, in objavila izvlečke iz pogodb s strankami, v katerih je določeno, da morajo njene izdelke uporabljati samo za preiskave kazenskih zadev in nacionalne varnosti. Vendar pa širok nabor številk na seznamu ljudi, ki na videz nimajo nobene povezave s kriminalom, kaže na to, da nekatere stranke NSO kršijo pogodbe s podjetjem. Claudio Guarnieri, ki vodi varnostni laboratorij Amnesty International, je dejal, da je možno, po tem ko se na napravo namesti Pegasus, prevzeti nadzor nad telefonom – lahko bi se celo prestreglo sporočila, klice, e-pošto, na skrivaj aktiviralo kamere in mikrofone ter prebralo vsebino kriptiranih aplikacij za sporočanje, kot so WhatsApp, Telegram in Signal.
Pegasus ‘snoopgate’ now names Rahul Gandhi: How The Guardian lied blatantly, without evidence, that Modi govt MAY HAVE snooped on him
My report https://t.co/wFJQYu3tms
— Nupur J Sharma (@UnSubtleDesi) July 19, 2021
Zanimivo, portal opindia.com pa danes poroča, da je organizacija Fobidden stories, ki jo sestavlja 16 medijskih hiš z vsega sveta, v sodelovanju z levim propagandnim spletnim mestom iz Indije The Wire izdal domnevno “bombo”, kjer so trdili, da so dostopali do seznama 50 tisoč imen, ki bi lahko bila nezakonito pod nadzorom različnih “avtoritarnih režimov”, vključno z Indijo. Imena, ki so se pojavila v nedeljo, so vključevala seznam 40 indijskih novinarjev (vsa imena niso bila razkrita), levica pa je takoj poskočila in zatrdila, da Modijeva vlada zatira disidente. A vlada Narendre Modija je prav tako kategorično zanikala uporabo programske opreme Pegasus.
The Wire je dobil informacije od organizacije Amnesty International in Forbidden stories
Forbidden stories je organizacija, ki sta jo ustanovili organizaciji Reporters Without Borders (RSF) in Freedom Voices Network – RSF pa naj bi v preteklosti financiral medijske organizacije, ki financirajo propagando sprememb režima, da bi upravičile nezakonite vojne ZDA na Bližnjem vzhodu. RSF oziroma Poročevalce brez meja financirajo tudi skupine, povezane z The Omidyar Group, fundacijami odprte družbe Georgea Sorosa. Zaradi dvomljive narave vira informacij so obtožbe proti indijski vladi, skupaj z vsem, kar je bilo omenjeno zgoraj v poročilu, precej neverjetne, sklene na koncu portal opindia.com. In če se pojavljajo dvomi v indijskem primeru, bi se morali vsekakor porajati tudi pri ostalih državah, ki jih je navedel The Guardian.
Sara Bertoncelj