kultura

Rekonstruiran keltski bojni voz zmožen dejanske vožnje

8.11.2023 | 08:10 | STA; M. K.

Foto: Posavski muzej Brežice

Brežice - V Posavskem muzeju v Brežicah so včeraj odprli arheološko razstavo Osem kopit za dvoje koles, s katero predstavljajo najpomembnejše najdbe s tamkajšnje keltske nekropole Sejmišče. Med njimi je tudi v naravni velikosti rekonstruirani keltski bojni voz s sredine 3. stoletja pred našim štetjem. Voz je zmožen tudi dejanske terenske vožnje.

Pokopi z vozovi, ki jih poznajo iz obdobja mlajše železne dobe, so prava redkost. V Sloveniji so do zdaj odkrili le tri takšne, vse te pa na omenjenem brežiškem najdišču, je povedala arheologinja brežiškega muzeja Jana Puhar.

Na razstavi prvič predstavljajo rekonstrukcijo keltskega bojnega voza v naravni velikosti, ki so jo izdelali na podlagi arheoloških odkritij. Njegovo rekonstrukcijo bodo uvrstili v stalno arheološko razstavo brežiškega muzeja.

Razstava Osem kopit za dvoje koles predstavlja rezultate zadnjih raziskav arheološkega najdišča Sejmišče. Gre za območje prodne savske terase s keltskimi grobovi, med katerimi je izstopal del grobišča s tako imenovanimi bojevniškimi grobovi.

Na omenjenem v večjem delu raziskanem grobišču so do zdaj odkrili nekaj več kot 160 žganih keltskih grobov, ki jih arheologi časovno umeščajo med sredino 3. stoletja pred našim štetjem in sredino 2., prav tako prazgodovinskega stoletja. Tam pokopani pokojniki so pripadali keltski skupnosti Tavriskov, ki je v mlajši železni dobi poseljevala osrednji in vzhodni del današnje Slovenije.

Brežiško grobišče na Sejmišču umeščajo med pomembnejša slovenska najdišča mlajše železne dobe vse od odkritja prvega tam izkopanega keltskega bojnega voza, ki ga je njegov odkritelj in takratni v brežiškem muzeju zaposleni arheolog Mitja Guštin označil za "prazgodovinski tank".

Tudi ta prvi odkriti keltski bojni voz so ob pogrebu skupaj z njegovim lastnikom ali morda lastnikoma sežgali na pogrebni grmadi. Kovinske dele voza, ki jih ogenj ni uničil, pa so pogrebci položili v dva grobova oziroma med oba bojevnika.

Leta 2014 so na nekdanjem brežiškem sejmišču nato odkrili drugi primerek keltskega bojnega voza, pravo presenečenje pa so prinesla zadnja izkopavanja leta 2017, ko so na tem grobišču odkrili najbogatejši pokop, ki je poleg tretjega odkritega bojnega voza vseboval še etruščansko bronasto situlo, uvoženo s severno-italskega oziroma z etruščanskega območja. Ta starost omenjenih keltskih grobnih najdb presega za 100 do 150 let in velja za najstarejšo arheološko najdbo te keltske nekropole, je še navedla Puhar.

Po njenih besedah je bojni voz v prazgodovinskem vojskovanju igral podobno vlogo, ko jo imajo sodobna oklepna bojna vozila. Keltom sta vojaška taktika in uporaba napredne borbene opreme pri osvajalskih pohodih zagotavljali prednost pred nasprotniki. Kot vojaška velesila so bili enakovreden nasprotnik odlično organiziranih Rimljanov. Ti so ob proučevanju svojih sovražnikov zapustili številne zapise o keltskem vojskovanju. Na podlagi najdb iz Brežic arheologi ugotavljajo, da so Tavriski uporabljali značilen keltski enoosni voz, ki sta ga vlekla konja, vprežena v skupni jarem.

Voz je upravljal voznik. Poleg sebe je imel še bojevnika, opremljenega s ščitom in sulico. Voz je bil lahek, vzmeten in izdelan iz lesenih, usnjenih ter kovinskih delov. V grobovih na Sejmišču pa so se ohranili izključno kovinski deli vozov: kolesni in pestni obroči, kolesni zatiči, okrasni pokrovi koles in deli podvozja. Poleg vozov so odkrili tudi konjske žvale.

‹ nazaj