DL: Romska problematika - Macedoni računa na predsednico

3.4.2024 | 14:40

Gregor Macedoni

Romska problematika s tem, da se je k njenemu reševanju oktobra ob zavrnitvi županskih predlogov lani oktobra zavezala država, še ni rešena. O tem pa o pridobivanju evropskega denarja za novomeške naložbe, podpori vlaganjem v rabo lesne biomase kot vira energije, istovetenju mesta s situlami in vlogi Novega mesta kot regionalnega središča tokrat z novomeškim županom Gregorjem Macedonijem.

Najtežje rešljiv problem v naši občini je najverjetneje romska problematika. Oktobra so poslanci državnega zbora zavrnili predloge enajstih županov občin z romsko skupnostjo za spremembo zakonov, s čimer je država odgovornost in vodilno vlogo reševanja prevzela na svoja pleča. Bile so tudi zaveze, kaj vse bodo storili do konca lanskega leta. Se je kaj zgodilo, se kaj premika, je država kaj naredila od takrat do danes?

»Od zavrnitve našega predloga v državnem zboru pa do danes ni bilo nobenega premika. Nazadnje smo o romski problematiki v državnem zboru razpravljali ob rednem poročilu vlade o položaju romske skupnosti v Sloveniji v letu 2022. Ob tej priložnosti je bilo kar nekajkrat poudarjeno, da ni bil uresničen sklep, ki ga je državni zbor sprejel ob zavrnitvi predlogov enajstih županov občin jugovzhodne Slovenije in Posavja, s katerim je vladi naložil, da do konca leta pripravi zakonodajne rešitve, ki bodo po njenem mnenju bolje reševale romsko problematiko. To je samo še ena izmed vladnih obljub, ki niso bile izpolnjene.«

Pa so vsaj kaj delali na tem?

»Meni ni znana nobena njihova dejavnost na področju zakonskih sprememb. Iz poročil ministrstev je razvidno, da delajo na manjših, tako imenovanih mehkih ukrepih, ki seveda lahko pomagajo pri reševanju posameznih problemov, ne učinkujejo pa sistemsko.«

Občine pa vseeno niste dvignile rok od te problematike. Kaj načrtujete?

»Še vedno menim, da so bili naši predlogi dobri, da bo treba na teh predlogih vztrajati in jih morebiti dopolniti oziroma izpopolniti. Prepričan sem, da vlada ne bo pripravila boljših predlogov. Zato smo že v stiku z Državnim svetom, ki nas je že jeseni zelo jasno podprl, računam pa tudi na podporo drugih močnih deležnikov, kot sta varuh človekovih pravic in mogoče celo predsednica države.«

Ko govorimo o vključevanju v družbo, ne gre le za Rome, v tem kontekstu gre tudi za migrante, ki jih v novomeški občini tudi zaradi potreb gospodarstva po delovni sili ni malo. Kako se občina loteva te naloge?

»Že z omenjenimi predlogi zakonskih sprememb za reševanje problematike otrok iz težavnih socialnih okolij smo verjeli, da gre pri tem za splošne rešitve, saj so bile tako tudi pripravljene, čeprav bi v največji meri pomagale reševati romsko problematiko. Govoriti o neobiskovanju šole le v povezavi z romsko problematiko, je krivično do velikega dela slovenskih Romov, ki svoje otroke pošiljajo v šolo, in z enačenjem lokalnega oz. socialnega problema z narodno manjšino delujejo državni organi rasistično. Gre dejansko za problematična socialna okolja, v katerih so starši brez izobrazbe in premoženja, dolgotrajno brezposelni in navadno prejemniki različnih socialnih pomoči. To je lahko karakteristično tudi za priseljence, delovne migrante, s katerimi pridejo k nam tudi njihove družine. Tudi v teh primerih je pomemben del vključevanja v družbo izobraževanje otrok. V veliko primerih v teh okoljih izobraževanje in ustrezna izobrazba otrok nista del njihovega vrednostnega sistema oziroma je pot do izobrazbe težja zaradi neznanja jezika in nevključenosti v družbo. Če bi v teh problematičnih okoljih družba znala najti rešitve za najranljivejše, se pravi otroke, bi znala vključevati v družbo tudi migrante. Treba bo poiskati sistemske rešitve, ki bodo rešitev za zdajšnje izzive in tiste, ki šele prihajajo.«

V prejšnji finančni perspektivi je Novo mesto dobilo kar nekaj denarja iz evropskih skladov, največja projekta pa sta bili obnovi Glavnega trga in Rozmanove. V aktualni perspektivi prihajata na vrsto tržnica in Narodni dom, za katerega še ni pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Kdaj boste začeli? Boste čakali na potrditev sofinanciranja?

»Mestna občina Novo mesto je upravičena do sredstev iz tako imenovanega mehanizma celostnih teritorialnih naložb, v katerem so tri glavna področja. Eno so ukrepi za revitalizacijo degradiranih urbanih območij, kamor sodita prenovi Narodnega doma in mestne tržnice. Drugo je področje trajnostne mobilnosti, v okviru katerega načrtujemo celovito ureditev ene ali dveh mestnih vpadnic s pripadajočo infrastrukturo za trajnostno mobilnost …«

Kar pomeni s kolesarskimi stezami.

»Poskrbeli bomo za kolesarje in obnovili cestišča. Tretje področje je zelena infrastruktura, v sklopu katerega bomo celovito uredili športni park Loka, za kar bomo izvedli tudi javni arhitekturni natečaj. Seveda bomo iskali priložnosti tudi v okviru drugih mehanizmov, med drugim na dogovoru za razvoj regij, ter poleg tega na razpisih na področju energetike, kjer smo že dobili denar, nekaj več kot 1,5 milijona evrov, za ureditev prezračevanja treh objektov, in sicer dveh osnovnih šol in enega vrtca. Naša ambicija je čim večja trajnostna energetska samooskrbnost. V kratkem bo objavljen razpis za gradnjo sončnih elektrarn na javnih stavbah v lasti občine.«

Pred kratkim je občinski svet sprejel podrobni prostorski načrt za umestitev sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso na Smrečnikovi. Ima občina v svojih načrtih še kaj v povezavi z izrabo lesne biomase za pridobivanje energije?

»V občinski energetski strategiji, tako imenovanem lokalnem energetskem konceptu, smo pred kakšnim letom zelo jasno zapisali, da želimo v novomeški občini delno zagotavljati energetsko oskrbo tudi prek manjših sistemov daljinskega ogrevanja z lesno biomaso. Ne smemo pozabiti, da živimo v državi, ki je med dvema ali tremi najbolj gozdnatimi v Evropi in regiji, ki je v naši državi najbolj pokrita z gozdom. Lesna biomasa je lokalni energetski vir in mora najti svoj prostor v naši energetski bilanci. Podpirali bomo zasebne investitorje, načrtujemo pa tudi javne investicije na tem področju. Z družbo Slovenski državni gozdovi se dogovarjamo za gradnjo enega ali dveh manjših sistemov daljinskega ogrevanja, hkrati pa bomo podpirali tudi zamenjavo naprav za ogrevanje z netrajnostnimi oziroma neobnovljivimi viri energije z uporabo lesne biomase.«

Novo mesto je bilo pred leti razglašeno za mesto situl, česar pa razen v času Praznika situl ne poudarjamo več, pa tudi, ko je govor o vlaganjih, gradnji arheološkega parka, ni več nič slišati. Je mesto odstopilo od načrtov, da gradi svojo identiteto na arheologiji?

»Situle so v širšem in globalnem okolju največji potencial za prepoznavnost Novega mesta. Z enim najbogatejših najdišč železnodobne kulture smo lahko prepoznavni po vsem svetu. Železnodobni arheološki park na Marofu je v strateških načrtih občine še vedno osrednji turistični produkt. Leta 2022 smo na tem področju z novim občinskim prostorskim načrtom naredili pomemben korak. So pa ti načrti povezani z velikimi vlaganji, tako da pri tem puščamo vrata odprta tudi zasebnim vlagateljem. Poleg tega gre tu tudi za usklajevanje z deležniki s področja varovanja narave in kulturne dediščine. Zadnje leto smo iskali določene finančne vire. Obstajajo ukrepi za sofinanciranje tovrstnih projektov na ravni Evropske unije, medtem ko slovenska kohezijska in razvojna politika v teh letih resnejših vlaganj v turistične produkte takega tipa ne predvideva.«

Občutek je, da Novo mesto danes odločneje igra vlogo regijskega središča, kot je bilo to v preteklosti, čeprav formalno regij razen v statističnem smislu nimamo in jih, kot kaže, še nekaj časa ne bomo imeli.

»Novo mesto je zemljepisno, zgodovinsko in v številnih drugih pogledih nedvoumno regijsko središče. Poleg statističnih regij, ki ste jih omenili, imamo tudi razvojne regije, ki pa niso formalizirane v smislu prenesenih pristojnosti oz. nimajo lastnih finančnih virov. To, da v Sloveniji nimamo formalnih regij z vsemi regijskimi strukturami, skušamo nadomestiti z dobrim sodelovanjem, ki jih v različnih oblikah vzpostavljamo pri upravljanju bodisi javnih zavodov ali podjetij. Novo mesto ima tako skupaj s še sedmimi občinami skupno komunalno podjetje, skupaj s štirinajstimi občinami imamo ustanoviteljstvo lekarn, s sosednjimi sedmimi občinami ustanoviteljstvo zdravstvenega doma ter skupaj s posavskimi in z belokranjskimi občinami družbeništvo v javnem podjetju Cerod. Vse to nadgrajujemo s skupnimi občinskimi upravami. Čeprav je naša razvojna regija velika in zelo heterogena, nam uspeva na območju Dolenjske, Bele krajine in kočevsko-ribniškega območja kar dobro sodelovati. Druži nas predvsem pomanjkanje ustrezne prometne infrastrukture ter po eni strani zelo razvita industrija s kakovostnimi delovnimi mesti, po drugi strani pa imamo veliko neposeljenih območij z neokrnjeno naravo, ki so tudi razvojni izziv.«

Članek je bil objavljen v februarski tiskani številki Dolenjskega lista

Igor Vidmar