Z tem dojemanjem sem sam tudi glasoval za članstvo v Natu, a po ameriškem angažiranju pakta v Srbiji, Iraku, Afganistanu in hkratni podpori Izraelu sem mnenje o tako delujočem zavezništvu mnenje spremenil. Mnenja sem, da ta pakt ni obrambne narave, temveč napadalne. Ustvarja se nova, še veliko obsežnejša hladna vojna. Sprovocirali so Ruse, da so napadli Ukrajino in imajo sedaj povod za močno pospešeno oboroževanje. Podobno, kot so storili Izraelci, ki so financirali Hamas, da so dobili povod za genocid, ki ga izvajajo.
Edino, kar Američane pri paktu zanima, je proizvodnja in prodaja orožja. Zato je razumljiv odgovor bivšega in morda tudi bodočega predsednika Trumpa, da držav, ki ne plačajo dogovorjenih zneskov v blagajno Nata, ne bi dovolil braniti. Kajti tudi Trump in večina republikancev so delničarji orožarske industrije. Od tod mantra, da morajo članice za obrambo namenjati vsaj 2 % BDP. Američani v proračun Nato pakta vlagajo veliko denarja, zato tudi diktirajo, kje in kako bo ta vpleten.
Sam menim, da je vsekakor bolje biti v kaki povezavi ali zavezništvu, a ne v taki obliki, kot jo sedaj predstavlja Nato. Brez Američanov bi utegnil biti prava stvar.
Ko govorimo o drugem delu Titove izjave, o pripravi na morebitno jutrišnjo vojno, menim, da samo profesionalna vojska ni pravi odgovor. Vsekakor bi morala biti stroka in poveljniški kader profesionalna, a potrebujemo tudi pripravljene in usposobljene državljane in državljanke. Tu mislim na dobro premišljeni naborniški sistem, podoben švicarskem. Vsekakor ne na ameriški način ali bivši JLA. Bodoče vojne ne bodo podobne 2. svetovni vojni, kot tudi v Ukrajini ni. In kot je svetoval ameriški profesor na predavanju v Sloveniji, naj se obramba in orožje prilagajata našim specifičnim pogojem. Težki oklepniki in tanki vsekakor niso primerni za naše pogoje. In ena raketa za 50.000 evrov uniči več milijonov vredno vozilo.
Vsekakor pa menim, da mora biti o obrambi Slovenije široka strokovna in javna razprava, zaključki pa obvezno navodilo za vsako nadaljnjo vlado. Bivši ameriški državni sekretar Kissinger je nekoč izjavil: »Biti sovražnik ZDA je nevarno, biti prijatelj pa usodno.« Vlade EU s Slovenijo vred se igrajo z usodo svojih državljank in državljanov. Zato bi o tem vprašanju, pa tudi o drugih, morala potekati široka in strokovna razprava, kako vzeti varnost svoje države v svoje roke. In to bi bilo navodilo za ravnanje vsake naslednje vlade, ne pa domena klovnov v vsakokratni vladi.
Zdravko Petrič, Kostanjevica na Krki
