Boris Pistorius in Annalena Baerbock. Foto: Reuters
Boris Pistorius in Annalena Baerbock. Foto: Reuters

Načrtovani odhodki naraščajo čez dovoljeni okvir, ki ga daje ustavno fiskalno pravilo, tudi za pomoč drugim delom sveta.

Že pred začetkom priprav novega zveznega proračuna za 2025 je bilo sicer jasno, da bodo naraščajoči odhodki zahtevali racionalizacijo in da bo nemški finančni minister Christian Lindner vztrajal, da se vlada odpove 25 milijardam. Zeleni in socialdemokratski ministri krčenje zavračajo in zahtevajo več denarja. Hubertus Heil, minister za delo iz SPD-ja, potrebuje dobrih sedem milijard več. Svenja Schulze, ministrica za razvoj iz SPD-ja, in Annalena Baerbock, zunanja ministrica iz Zelenih, za prihodnje leto zahtevata dodatne milijarde, tudi za pomoč Ukrajini in vključevanje držav zahodnega Balkana v Unijo. Finančni minister oziroma njegova stranka Svobodni demokrati kolegici opominjata, naj bo nemška razvojna pomoč bolje premišljena in ciljna.

Največji spor pa se dogaja na osi med obrambnim in finančnim ministrstvom. Boris Pistorius iz SPD-ja zahteva dodatna sredstva za obrambo, ki naj bodo izvzeta iz proračunskega zadolževanja. Finančni minister idejo zavrača, tudi obrambni izdatki morajo po njegovem mnenju ostati v proračunu, ta pa ima zaradi strogega fiskalnega pravila, imenovano dolžniška zavora, omejitev pri zadolževanju.

Zeleni in SPD se zato zavzemajo za spremembo ustave in odpravo dolžniške zavore, čedalje več zagovornikov imajo med uglednimi ekonomisti, toda dvotretjinske večine v parlamentu za kaj takšnega ni, tudi kancler Olaf Scholz zavoro podpira.

Koalicijski prepiri glede denarja za zdaj ne ogrožajo obstoja vlade, gotovo pa ogrožajo posamezne projekte, tudi nov pokojninski zakon. Na mednarodnem parketu je Nemčija s strogim proračunskim okvirom dojeta kot čudna, rigidna posebnost, ki se z odpovedovanjem dodatnemu zadolževanju strelja v lastno koleno.