Na MOL napovedali nadaljevanje sečnje na območju Rožnika

Odstranili bodo še 21 dreves na območju Podrožniške poti, ki so jo lani spomladi začasno ustavili.
Fotografija: Na območju Rožnika bodo do konca marca odstranili še 21 bolnih, suhih in nevarnih dreves. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Odpri galerijo
Na območju Rožnika bodo do konca marca odstranili še 21 bolnih, suhih in nevarnih dreves. FOTO: Tomi Lombar/Delo

»Želimo pojasniti okoliščine dokončanja sečnje dreves v krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki smo jo začasno ustavili konec marca lani. Veliko večino dreves smo takrat sicer že odstranili. Konec januarja pa smo se s pristojnimi strokovnjaki odločili, da jih je treba zaradi varnosti obiskovalcev in meščanov na območju Rožnika odstraniti še 21,« je povedal Jure Kobe z občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet. Drevesa bodo odstranili do začetka vegetacijske sezone oziroma najkasneje do konca marca.

Spomnimo, da je bilo sprva predvideno, da bodo na okoli pet hektarjev velikem območju med vodohramom Rožnik in Podrožniško potjo odstranili kar 389 dreves, kar je sprožilo veliko nasprotovanje javnosti in naravovarstvenikov. Sečnjo okoli 200 dreves, ki se je začela decembra 2022, je z odločbo dovolil zavod za gozdove, kasneje pa je pristojna inšpektorica  ugotovila, da bi morala občina pred posekom pridobiti dovoljenje tudi zavoda za varstvo narave. Zato je sečnjo ustavila do pridobitve mnenja in naravovarstvenih pogojev zavoda. Na MOL so se na odločbo pritožili in konec oktobra lani pridobili odločitev ministrstva za naravne vire, da se inšpekcijski postopek ustavi. 

Konec januarja pa so se po ponovnem terenskem ogledu sečišča ob Podrožniški poti sestali predstavniki MOL, Zavoda za varstvo narave, Zavoda za gozdove, Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter družbe Tisa. Strokovne službe so ocenile, da je treba zaradi zagotavljanja varnosti obiskovalcev z območja odstraniti 21 oslabljenih, nevarnih, bolnih in suhih dreves, in sicer v skladu z varstvenimi cilji krajinskega parka in razvoja številnih funkcij gozda. 

Ohranjanje habitata

»Naša naloga je, da se čim bolj upoštevajo strokovni predlogi. Med drugim se ti nanašajo na ohranjanje življenjskega prostora hrošča puščavnika. To pomeni, da ko oziroma če izvajalec med sečnjo opazi hrošča puščavnika, o tem obvesti pristojne službe. Nekatera drevesa na tem območju se ne bodo v celoti posekala, saj se bo precejšen del debla ohranil. Nekatere večje veje oziroma debla pa se bo pustilo na tleh kot ležeča biomasa za zagotavljanje dobrih razmer za hrošča rogača,« je pojasnil Andrej Verlič z zavoda Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. 

Večinoma gre za posek dreves, nekaj pa jih bo znižanih do višine, ki ne bo nevarna za obiskovalce, bodo pa omogočala več ekoloških procesov. Tako bodo hkrati zagotavljala naravovarstveno vrednost v smislu potencialnega habitata ali prehranskega vira za različne vrste organizmov. Dodatne ukrepe, kot je odstranitev suhih in odmirajočih vej na vsaj še petih drugih drevesih ob poti, bodo izvedli spomladi.

Pristojni strokovnjaki iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in krajinskega parka so zaradi morebitnih gnezd ptic znova pregledali celotno območje, kjer bo potekala sečnja. Aktivnih gnezd na tem območju ni, tako da na gnezdenje ptic načrtovani posek ne bo imel vpliva.  

Komentarji: