Predlogi ukrepov za dvig neto plač: Kako bi že letos lahko tisti s povprečno plačo zaslužili 112 evrov več?

V luči razprave o razbremenitvi stroškov dela so na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pripravili predloge, ki bi bili vzdržni za državni proračun in druge javne blagajne, zaposleni pa bi dobili višje neto plače. "Poslovno okolje v Sloveniji se je v zadnjih letih močno poslabšalo. Zaskrbljeni smo, ker vlada s svojimi dejanji ne kaže, da bi se zavedala resnosti stanja, v katerem je slovensko gospodarstvo," je ob predstavitvi povedala Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS.

Na GZS so po njenih besedah naredili analizo, za koliko so se povečali davki in prispevki zaposlenih, ki neposredno znižujejo njihove plače. "Ta je pokazala, da bodo zaposleni z minimalno bruto plačo zaradi do sedaj sprejetih dodatnih davkov in prispevkov (vključno z dolgotrajno oskrbo) od leta 2023 pa do prihodnjega leta izgubili 2100 evrov neto dohodka, zaposleni s povprečno plačo 3600 evrov in zaposleni z dvakratnikom plače pa 5200 evrov," je dejala.

Omenjeno znižanje plač je posledica spremembe zakona o dohodnini, ki je začela veljati v začetku leta 2023 in je razveljavila postopen dvig splošne olajšave na 7500 evrov, hkrati se je dvignila stopnja obdavčitve v petem dohodninskem razredu (s 45 na 50 odstotkov), usklajevanja olajšav in razredov pa ni bilo dve leti zapored. Uveden je bil prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo začel veljati s 1. julijem letos, in bo znašal en odstotek za delodajalca in en odstotek za zaposlene, za samostojne podjetnike pa 2 odstotka. Namesto prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja je bil uveden obvezni zdravstveni prispevek.

"Če pogledamo širšo sliko obremenitev gospodarstva, je ena stvar jasna. Obremenitev je vedno več. Na razbremenitve, ki jih je vlada obljubljala že ob začetku mandata, pa še kar čakamo," je povedal glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Po uvedbi dodatnih obremenitev so po podatkih GZS podjetja začela seliti sedeže v sosednje države oziroma tam ustanavljati podružnice. Po uzakonitvi najvišjega zneska bolniškega nadomestila je to naredilo več podjetij s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Po podatkih Štajerske gospodarske zbornice je dve tretjini podjetij, ki opravljajo čezmejne storitve, ustanovilo podružnice v sosednjih državah. Za katera podjetja v obeh primerih gre, na GZS po besedah Mitje Gorenščka ne morejo povedati.

GZS za razbremenitev stroškov dela na področju dohodnine predlaga avtomatsko usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav s faktorjem letne rasti povprečne bruto plače, ukinitev petega dohodninskega razreda in razbremenitev nagrade za poslovno uspešnost. Na področju socialnih prispevkov predlaga zamik uveljavitve prispevka za dolgotrajno oskrbo vsaj za leto dni in uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke pri 1,6-kratniku povprečne plače (3800 evrov), kar je primerljivo z Nemčijo. Nad višino bruto plače pri 3800 evrih se tako socialni prispevki ne bi več obračunali.

Med predlogi GZS je tudi okrepitev davčnih spodbud za varčevanje v drugem pokojninskem stebru na 10 odstotkov povprečne bruto plače oziroma 5000 evrov letno. To zavarovanje mora ostati prostovoljno. Zadnji predlog pa je vzpostavitev tretjega stebra po vzoru P-računov (to so varčevalni računi, kjer dolgoročno varčevanje ne bi bilo predmet obdavčitve).

Z uveljavitvijo takšne razbremenitve plač bi zaposlenim s povprečno plačo že v letošnjem letu omogočili za 112 evrov višje plače, v prihodnjem letu pa za 400 evrov letno, je pojasnil Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS.