Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Lana Andolšek je še ena zelo obetavna slovenska sprinterka na visokih ovirah, za katero upamo, da lahko čez nekaj let popravi prastare slovenske rekorde Brigite Bukovec.
Trenutno najboljša slovenska sprinterka na visokih ovirah je Nika Glojnarič, polfinalistka lanskoletnega svetovnega dvoranskega prvenstva v Glasgowu, ki ima 24 let.
O zelo obetavni 17-letni Hani Sekne, lani najboljši slovenski mladinki leta, smo že pisali.
Na visokih ovirah pa imamo Slovenci še eno zelo nadarjeno atletinjo, za katero lahko upamo, da bo popravila prastare slovenske rekorde Brigite Bukovec – njena državna rekorda na 100 (12,59) in 60 metrov z ovirami (7,78) sta stara že 29 oziroma 26 let.
Ime Lane Andolšek je v tem pogledu v zraku že nekaj časa, nenazadnje je državna rekorderka na 60 metrov z ovirami tako v kategoriji starejših (8,23) kot mlajših mladink (8,53) in je v tej starostni dobi dosegla boljše rezultate od ene najboljših v zgodovini slovenske atletike.
Pot do tega, da bo popravila njene članske rekorde, je seveda še dolga, a z njenim prvim poglavjem je 19-letna Gorenjka začela zelo spodbudno.
Letošnjo zimo je v sprintu na 60 metrov postavila nov osebni rekord 8,21 in že v uvodni etapi članske kategorije pokazala napredek.
Za nameček na najpomembnejši tekmi sezone, v finalu nedavnega dvoranskega državnega prvenstva v Češči vasi, kjer je zasedla drugo mesto za Glojnarič. Ta je v generalki pred odhodom na dvoransko evropsko prvenstvo v Apeldoornu odtekla 8,11.
Trenira jo slovenski rekorder v skoku v višino
“Super. Skozi celotno sezono sem se lovila, dosegala skoraj iste rezultate, bolje pa ni šlo. Vesela sem, da mi je na zadnji tekmi uspelo,” nam je po novem osebnem rekordu povedala obetavna sprinterka iz Mlake pri Kranju, ki jo, zanimivo, trenira slovenski rekorder v višino Rožle Prezelj.
“V pripravljalnem obdobju sem imela težave s pokostnicami, zato nisem mogla trenirati tako, kot sem si želela, a se je vseeno izšlo,” je omenila, da kljub dobremu začetku leta 2025 v pripravah nanj ni šlo brez zapletov.
Tega, da ima trenutno v Sloveniji nevsakdanje dobro konkurenco, tu je zagotovo treba omeniti tudi Joni Tomičić Prezelj, je vesela.
“To je super. Kar nekaj nas je. Med sabo se spodbujamo in ena drugo porivamo naprej,” pravi Andolšek, ki so jo v atletiko na začetku osnovne šole potegnile sošolke, potem pa ji je hitro postala všeč.
“Najprej sem tekla na 100 in 200 metrov, potem pa so na neki tekmi potrebovali dekle, ki bo tekla na ovirah, in sem poskusila. Izkazala sem se in pot nadaljevala na ovirah,” je povedala o svojih začetkih mlada sprinterka na visokih ovirah, ki pa je atletsko vzornico našla na nizkih ovirah.
Že poleti bi se rada približala meji 13 sekund
“Všeč mi je predvsem Američanka Sydney McLaughlin, ki vseskozi postavlja svetovne rekorde v teku na 400 metrov z ovirami,” pravi študentka prvega letnika Fakultete za organizacijske vede v Kranju.
“Moraš biti sproščen, agresiven in odločen. Napadati moraš ovire. Če je pritisk prisoten, je težje teči, saj se hitro zakrčiš. Skušam ostati sproščena in teči čim hitreje,” pa nam je povedala o skrivnostih sprinta na visokih ovirah.
Njen osebni rekord na 100 metrov z ovirami je 13,30, letos poleti pa se želi čim bolj približati meji 13 sekund, ki je za vsako atletinjo v tej disciplini prelomna. “Ne bo pa lahko,” je takoj dodala.
“Sicer pa bo glavni cilj sezone evropsko prvenstvo do 23 let na Norveškem. Skušala se bom čim bolje pripraviti za to tekmovanje,” je povedala Andolšek, ki je v mladinskih letih večkrat tekla na največjih tekmovanjih.
Najbolj je navdušila na mladinskem evropskem prvenstvu leta 2023 v Jeruzalemu, kjer je bila peta.
Prioriteta je atletika, a s šolo nima težav
“Predvsem na prehodu med ovirami,” nam je odgovorila na vprašanje, kje ima največ prostora za napredek, in razložila, da je stvar številka ena v njenem življenju trenutno atletika. Toda to ne pomeni, da ima s šolo težave.
“Precej sem odsotna, a mi gre dobro. Treniram približno šestkrat, sedemkrat na teden po dve uri, tako da se je treba usklajevati in dogovarjati s profesorji, precej sem odsotna, a s šolo nimam težav,” je povedala še ena v seriji pridnih študentk in študentov v slovenski atletiki.
“Čez kako leto, upam,” pa je za konec odgovorila, ko smo jo povprašali o tem, kdaj upa na debi na velikih članskih tekmovanjih.
In kaj nas na najvišji ravni čaka prihodnje leto? Najprej marca dvoransko svetovno prvenstvo v Torunu na Poljskem in potem avgusta v Birminghamu še evropsko prvenstvo na prostem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!