“Morilec in morilec” se bosta srečala ob Ženevskem jezeru

V Ženevi se bosta jutri prvič sestala ameriški in ruski predsednik Joe Biden in Vladimir Putin. Srečanje bo dobrega pol leta po Bidnovi izvolitvi in v obdobju, ki je za odnose med državama občutljivo, saj predsednika v minulih mesecih nista varčevala s kritiko na račun drug drugega.

ŽENEVA > Srečanje v eni od vil ob Ženevskem jezeru je zadnja postaja na evropski turneji Joeja Bidna. Konec tedna se je namreč udeležil vrha sedmerice najbolj razvitih držav sveta G7 v britanskem Cornwallu, včeraj pa je bil na vrhunskem zasedanju zveze Nato v Bruslju. Danes se bo udeležil še srečanja na vrhu med EU in ZDA.

Kljub temu so oči vsega sveta uprte v jutrišnje srečanje, ko se bosta predsednika srečala prvič. Njuno srečanje ne bo povsem prvo; srečala sta se že spomladi 2011, ko je Biden kot podpredsednik ZDA obiskal Rusijo.

Naključje ali ne - do tokratnega srečanja prihaja do dne natanko 20 let po spoznavnem srečanju Vladimirja Putina in takratnega ameriškega predsednika Georgea Busha na Brdu pri Kranju.

Obdobje po Bidnovi prisegi januarja letos je v odnosih med voditeljema nemara najbolj zaznamoval pritrdilni Bidnov odgovor na novinarsko vprašanje, ali ima Putina za morilca. Putin je na to hitro odgovoril s stavkom, da ljudje v drugih pogosto vidijo tisto, kar so sami. “On bo že vedel,” je dejal sredi marca letos Putin.

Od jutrišnjega srečanja nobena od strani sicer ne pričakuje veliko. O tem priča že odločitev, da po dogodku ne bo skupne novinarske konference, kar je bila v zadnjih desetletjih navada. Tudi 16. junija 2001, ko sta se na Brdu pri Kranju srečala George Bush in Vladimir Putin. Bush je takrat dejal, da ob pogledu v Putinove oči vidi nekoga, ki je “vreden zaupanja”, Putin pa je ZDA označil za “partnerja”. Razlika med tedanjim in sedanjim vzdušjem bi bila težko večja.

Nato zaostril odnos do Kitajske

Zveza Nato je včeraj prvič doslej zaostrila svoj odnos do Kitajske. Ravnanje velesile z vse močnejšimi ambicijami na mednarodnem prizorišču so označili za “sistematične izzive na pravilih temelječemu mednarodnemu redu”, za kitajsko politiko pa so ocenili, da je v nasprotju z osnovnimi vrednotami Nata. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg sicer miri, da Kitajska ni sovražnik Nata in da ne gre za začetek nove hladne vojne.

Državi se ne strinjata o marsičem, točke razhajanja med njima so številne, na čelu z računalniškimi napadi ruskih hekerjev, odnosom Kremlja do opozicije v Rusiji, zasedbo ukrajinskega ozemlja in vpletanjem v ameriške volitve. Putin je v nedeljo napovedal, da se želi na srečanju zavzeti za sodelovanje pri skupnih interesih. Mednje po njegovih besedah sodijo regionalni konflikti, skrb za okolje in strateška stabilnost, vidi tudi možnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja.

Joe Biden bo sicer peti ameriški predsednik, s katerim se bo Putin srečal. Prvi je bil v začetku januarja 2000 Bill Clinton in sicer le nekaj dni po tistem, ko je Putin nasledil Borisa Jelcina. Kasneje se je Putin spoznaval še z Bushem, Obamo in Trumpom.

Srečanje Joeja Bidna in Vladimirja Putina sicer ne bo povsem prvo; srečala sta se spomladi 2011, ko je Biden kot podpredsednik ZDA obiskal Rusijo. Kot predsednika pa se srečujeta prvič.

---