Cordileone, ki je odločen nasprotnik splava, je v pastoralnem pismu 1. maja in intervjuju v petek za katoliško televizijsko mrežo EWTN ponovil, da je splav ubijanje in takšni politiki ne smejo dobiti obhajila.
McElroy pa je v izjavi za jezuitsko revijo prejšnjo sredo menil, da bo imela takšna kampanja in oboroževanje evharistije za politično vojno uničujoče posledice, in zatrdil, da se to ne sme zgoditi.
Vprašanje splava in politikov, ki to pravico žensk podpirajo, bo spet na dnevnem redu zasedanja ameriške škofovske konference, ki se bo začelo 16. junija. Načrtuje se glasovanje o predlogu, da odbor za doktrine izdela dokument, ki bi Bidna in druge katoliške politike s podobnimi stališči o splavu pozval, naj se vzdržijo obhajila pri maši.
Trenutna politika je takšna, da je odločitev o obhajilu podpornikom splava stvar vsakega posameznega škofa. Biden je šele drugi katoliški predsednik ZDA za Johnom F. Kennedyjem in redno hodi k maši tako doma v Wilmingtonu v Delawaru kot v Washingtonu.
Washingtonski kardinal Wilton Gregory nima težav s tem, da Biden dobi obhajilo, novi škof Wilmingtona William Koenig pa se doslej še ni javno opredelil, vendar pa Bidnu obhajila tudi ni zanikal.
Cordileone je v pastoralnem pismu zapisal, da so katoliški duhovniki odgovorni za to, da katolike, ki napačno in trmasto podpirajo splav, popravijo. Najprej z zasebnim pogovorom, če ne gre drugače, pa z zanikanjem obhajila. "To je grenko zdravilo, vendar pa ga resnost zla splava zahteva," je zapisal Cordileone.
McElroy pa je opozoril na dejstvo, da je polovica ameriških katolikov novembra lani volila Bidna in ti bodo prepoved obhajila videli kot strankarski napad na predsednika in bo "grozne" strankarske delitve v državi preneslo tudi v katoliško cerkev.
McElroyju tudi ni jasno, zakaj je prav vprašanje splava za nekatere škofe najbolj pomembno, greh rasizma pa na primer ni tako pomemben. Pri tem je citiral papeža Frančiška, ki je dejal, da obhajilo ni nagrada za popolne, ampak mogočno zdravilo in hrana za šibke.
Zahteve za zavračanje obhajila demokratskim politikom zaradi podpore pravici do splava v ameriški katoliški cerkvi niso novost. Z njimi se je soočal na primer tudi nekdanji demokratski predsedniški kandidat, prav tako katolik John Kerry leta 2004.