Evropska komisija želi s predlogom zakona obnoviti in vnovič vzpostaviti naravno delovanje mokrišč, rek, gozdov, travnikov, morskih ekosistemov in urbanih zelenih območij. Foto: Pixabay
Evropska komisija želi s predlogom zakona obnoviti in vnovič vzpostaviti naravno delovanje mokrišč, rek, gozdov, travnikov, morskih ekosistemov in urbanih zelenih območij. Foto: Pixabay

Današnje glasovanje in izjave po koncu zasedanja odbora za okolje so pokazali, da se je v parlamentu očitno že vnel predvolilni boj, saj je bilo z obeh strani slišati zelo ostre besede.

Predsednik odbora iz vrst poslanske skupine Renew Pascal Canfin je ostro kritiziral zlasti ravnanje poslancev Evropske ljudske stranke, ki so že pred časom zapustili pogajanja znotraj parlamenta o skupnem stališču, danes pa so enotno glasovali proti sprejetju zakona. Canfin je vodjo poslancev ljudske stranke Manfreda Webra med drugim obtožil manipulacij, ker so zamenjali tretjino svojih članov pri glasovanju, da ne bi kdo glasoval v nasprotju s stališčem politične skupine.

Pascal Canfin je prepričan, da gre za spopad dveh politični linij znotraj ljudske stranke, Webrove in linije von der Leynove, ki kot predsednica Evropske komisije podpira zakon o varovanju narave. Predstavnik Evropske ljudske stranke Peter Liese je po drugi strani zavrnil vse Canfinove očitke in ga označil za do zdaj najslabšega predsednika odbora.

Liese je poudaril, da njihova politična skupina zakonu nasprotuje, ker se boji, da bi ogrozil kmete in male in srednje podjetnike ter s tem prehransko varnost v Uniji. Poleg tega naj bi deli zakona tudi neposredno škodovali nekaterim podnebnim ciljem.

Kljub današnji nepodpori naj bi zakon skušali sprejeti na julijskem plenarnem zasedanju, čeprav ljudska stranka nasprotuje tudi temu.

Evropska komisija je sicer predlog zakona predstavila pred enim letom, z njim pa želi obnoviti in vnovič vzpostaviti naravno delovanje mokrišč, rek, gozdov, travnikov, morskih ekosistemov in urbanih zelenih območij.

Cilj je, da bi do leta 2030 sanacijske ukrepe vpeljali na vsaj 20 odstotkih kopnega in morij Unije, ki so potrebni obnove.