Slovenija pred dilemo! Več denarja za vojsko, manj za zdravstvo in šolstvo?
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je bil glede povečanja sredstev za obrambo neposreden: »Manj denarja za pokojnine, zdravstvo in šolstvo ter več za oboroževanje. Če tega ne storite, si nabavite učbenik ruščine ali pa se izselite na Novo Zelandijo.«
Slovenija je trenutno na repu Nata po deležu BDP-ja, namenjenega za obrambo – lani je znašal le 1,3 % BDP, manj od Slovenije namenja le še Španija. Premier Robert Golob je na vrhu EU potrdil, da bo morala Slovenija hitreje dvigniti ta delež na dva odstotka BDP, kar bi pomenilo dodatnih 400 milijonov evrov letno – enako, kot znaša celoten proračun za visokošolsko izobraževanje ali gradnja 1500 javnih najemnih stanovanj.
Pritisk na povečanje obrambnih izdatkov
V soočenju na TV Slovenija so gostje razpravljali o vprašanju, ali večja vlaganja v obrambo resnično povečujejo varnost ali pomenijo le izgubo sredstev za ključne družbene sektorje, kot so zdravstvo, šolstvo in pokojnine. Gostje v oddaji so bili ekonomist in politični analitik Bogomir Kovač, Erik Kopač, nekdanji stalni predstavnik pri Natu, Klemen Grošelj, evropski poslanec in Rok Zupančič, obramboslovec.
Filozofinja Spomenka Hribar je v javnem pismu ostro obsodila prioritete Natovih zahtev: »Bo Slovenija žrtvovala socialno državo za oboroževanje? Ta izjava je nesprejemljiva, nesramna in v temelju škodljiva.«
Nato brez ZDA – je Evropa sposobna samostojne obrambe?
Eden ključnih vidikov razprave je bil tudi status Nata brez ameriške podpore. Erik Kopač je opozoril: »Evropa brez ZDA v sodobnem vojskovanju praktično ne obstaja. Brez Amerike je slepa in gluha.« Dodal je, da bi morebitni umik ZDA pomenil manko 300.000 vojakov, velik del tankov, topništva in zračne obrambe.
Trumpova politika še dodatno skrbi evropske voditelje. Medtem ko predsednik odkrito zavrača dosedanjo podporo Ukrajini in ima celo ozemeljske ambicije po Grenlandiji, evropske države povečujejo vojaške proračune in se pripravljajo na nepredvidljivo prihodnost.
Politična razhajanja v Sloveniji
Povečanju obrambnih sredstev najbolj nasprotuje Levica, ki opozarja, da bi to lahko pomenilo drastične posege v socialno državo. Po drugi strani desne stranke povečanje podpirajo, pri čemer bi sredstva za obrambo vzele nevladnim organizacijam.
Prvak SDS Janez Janša ostaja zagovornik močne podpore Ukrajini, a se njegovo proukrajinsko stališče vse manj sklada s Trumpovim pogledom na Evropo. Levica je poudarila: »SDS bi morala pokazati malo več evropske zavesti in se odpovedati Trumpu.«
Slovenci sicer niso navdušeni nad večanjem obrambnih izdatkov – po lanskih raziskavah zgolj 27 % prebivalcev podpira povečevanje sredstev za obrambo, medtem ko je Slovenija na dnu med državami Nata glede prepričanja, da je članstvo v Natu ključnega pomena za varnost države.
Razcvet slovenske orožarske industrije in milijonski posli
V oddaji so predstavili tudi vlogo slovenske obrambne industrije, še posebej podjetja Valhalla Turrets, ki proizvaja oborožitvene postaje za oklepna vozila in je v zadnjem obdobju doživelo izjemno rast.
Podjetje, ki ima sedež v Ljubljani in proizvodnjo v Mengšu, je leta 2023 povečalo prihodke z 900.000 evrov na več kot šest milijonov, dobiček pa s 84.000 evrov na 2,2 milijona. V tem času je Valhalla začela sodelovati s slovenskim ministrstvom za obrambo, ki ji je že brez razpisa podelilo 15 milijonov evrov za vgradnjo oborožitvenih postaj, letos pa še 45 milijonov evrov za opremljanje oklepnikov Patria.
Poleg tega potekajo pogovori o ustanovitvi novega podjetja v sodelovanju z nemškim orožarskim gigantom Rheinmetall in Slovenskim državnim holdingom (SDH). Po mnenju direktorja Valhalle Miloša Milosavljevića bi vstop države v ta projekt zagotovil večjo kredibilnost podjetja.
V oddaji so izpostavili tudi vprašanje posrednikov pri orožarskih poslih. Podjetje Panna Plus, ki ga vodi Primož Peterca, je v zadnjih letih od slovenskega ministrstva za obrambo prejelo že več kot 70 milijonov evrov, samo zadnji posel za strelivo pa je bil vreden 22 milijonov evrov. Kljub temu v podjetju niso želeli razkriti, kolikšna je njihova marža, niti odgovoriti, zakaj je pri nabavi streliva sploh potreben posrednik.
Varnost ali izguba socialne države?
Razprava je razkrila globoka nesoglasja o prihodnosti slovenske obrambne politike. Medtem ko vlada prejema signale iz Evrope, da mora povečati vojaške izdatke že letos, javnost in del politike opozarjata na socialne posledice tega koraka.
Hkrati se povečuje vpliv slovenske orožarske industrije, ki se vse bolj povezuje s tujimi korporacijami in pridobiva več milijonov evrov vredne državne pogodbe. Ali bo Slovenija ubrala pot intenzivne militarizacije ali skušala ohraniti uravnoteženo socialno in obrambno politiko, bo eno ključnih vprašanj pred naslednjimi volitvami.
Priporočamo
Komentarji:
Priporočamo
