V domu kulture v Lenartu so v petek  pripravili osrednjo proslavo ob občinskem prazniku občine Lenart. Zbrane je nagovoril domači župan mag. Janez Kramberger, slavnostni govornik je bil dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Za kulturni program so poskrbeli Sara Koler Urbanič, Aleksander Živko, Tadej Postružnik, mag. Igor Plohl, Kulturno društvo Delavec Lenart, učenci Konservatorija za glasbo in balet Maribor – Podružnična šola Lenart, pevski zbor Osnovne šole Lenart in folklorna skupina Osnovne šole Voličina.

Najzaslužnejšim so podelili občinska priznanja. Plaketo Občine Lenart sta prejela Danilo Ljubec iz Zgornje Voličine in Propoint – čistilni servis Danijel Zemljič iz Lenarta. Bronasti lenarški grb so podelili Anici Šešerko iz Spodnje Voličine, Mesariji Bauman (Bauman Peter s.p.) iz Lenarta in Kolesarskemu klubu TBP Lenart. Srebrni lenarški grb je šel v roke Reševalni službi Zdravstvenega doma Lenart in Društvu vinogradnikov Lenart. Zlati lenarški grb pa je tokrat prejel Darko Škerget iz Lenarta. Ob tem so nagradili še učence Osnovnih šol Lenart in Voličina, ki so v času osnovnošolskega izobraževanja dosegli odličen uspeh, zlata maturanta in izjemno uspešne študente. Priznanji župana občine Lenart sta prejela Robert Mesarec in Suzana Perko.

Že 31 let opravlja službo ravnatelja

Darko Škerget, učitelj glasbene umetnosti, uni. dipl. org. dela in spec. managementa v izobraževanju, je glasbenik po srcu in duši, ki vnaša harmonijo v vsako sredino, kjer ga najdemo. Svoje strokovno in pedagoško delo zelo uspešno združuje s številnimi drugimi dejavnostmi na različnih področjih. Po rodu je Mariborčan, pri 22 letih pa ga je ljubezen pripeljala v Lenart, kjer živi še danes. Po končani osnovni šoli je zaključil Tretjo gimnazijo v Mariboru in se odločil za študij glasbe na tedanji Pedagoški akademiji. Prvo službo je dobil po služenju vojaškega roka, ko se je zaposlil na osnovni šoli v Jurovskem Dolu, leto kasneje je začel s poučevanje glasbe v Benediktu in kot učitelj deloval sedem let. 1. novembra 1991 je postal ravnatelj Osnovne šole Sveta Trojica v Slovenskih goricah, kar zdaj počne že več kot 31 let.  Kot pedagog je dnevno povezan z otroki, sodelavci, starši in drugimi. S svojim strokovnim znanjem jim posreduje in izpričuje znanja in vedenja o človeških vrednotah, odnosu do narave, okolja, skrb za sočloveka, prijazno besedo, domovinsko zavest in kulturo. Darka Škergeta sodelavci cenijo kot strokovnjaka in zaupanja vrednega človeka, ki jim zna prisluhniti in svetovati, s svojo iskrivostjo in smislom za humor pa prispeva k pozitivni kulturi in klimi na šoli in vrtcu. Je nosilec najvišjega strokovnega naziva v vzgoji in izobraževanju – svetnik. Za njegov strokovni doprinos in dosedanje delo mu je Društvo pedagogov dr. Antona Trstenjaka OŠ in vrtcev osrednjih Slovenskih goric v letu 2015 podelilo Trstenjakovo plaketo za življenjsko delo.

32 let je bil umetniški vodja Završkih fantov

Še najbolj pa Darka Škergeta v Slovenskih goricah in širše poznajo po njegovem delovanju v vokalnem kvintetu Završki fantje. Kar 32 let je bil umetniški vodja zasedbe, katere pobudnik je bil Jože Golob, ki je pred tem prepeval v drugih zborih. Prav on je Škergeta povabil k sodelovanju, kasneje sta pristopila še Janez Perko in Maks Ribič, ki je bil v tistem času priznani cvetličar, in skupina je delovala kot kvartet. Kmalu so pridobili še Branka Hrašovca in nadaljevali kot vokalni kvintet, ki se je na začetku imenoval Štajerski vokalni kvintet. “Ko smo na Zavrhu odpirali spominsko sobo, posvečeno borcem Rudolfa Maistra, je Aleš Arhih dal pobudo, da bi kvintet preimenovali v Završke fante,” pove Škerget. Kasneje se je zasedba še nekoliko spreminjala, zadnjih 18 let pa so jo sestavljali: Jože Golob (1. tenor), Darko Škerget (2. tenor), Branko Šober (bariton), David Ornik (2. bas) in Janez Perko (2. bas).

Do leta 2015, ko so prenehali z delovanjem, so posneli pet zgoščenk in izvedli več kot 2600 koncertov. Darko Škerget je s kvintetom Slovenijo prepotoval po dolgem in počez in imel odmevne koncerte ter nastope. Ime občine Lenart pa ni ponesel samo po Sloveniji, temveč tudi izven naših meja: v Avstrijo, Nemčijo, Liechtenstein, Švico, Madžarsko in po državah bivše Jugoslavije (Hrvaška, Srbija, Makedonija). Zaradi visokih ustvarjalnih dosežkov so Završke fante vabili v razne pogovorne in glasbene oddaje na radio in televizijo (RTV Slovenija, RTV Maribor ter na druge regionalne radijske in televizijske postaje po Sloveniji).

Zadnjič so v originalni zasedbi nastopili lani septembra

Zadnji uradni nastop so sicer Završki fantje opravili lansko leto v septembru ob 35. obletnici Maistrovih prireditev na Zavrhu, kjer je bil častni gost predsednik republike Borut Pahor. “Letos, v začetku meseca julija, smo pokopali Janeza Perka, našega drugega basista, tako da praktično original zasedba ne obstaja več. Zato kot Završki fantje tudi ne bomo več nastopali.” Škerget v nadaljevanju razloži, da so bili nastopi, ki so sezonsko trajali od 15. septembra do konca junija, zelo naporni. “V tem intervalu smo naredili med 100 in 120 nastopov oziroma koncertov, kar pomeni najmanj dva nastopa ob koncih tedna, seveda vse v živo, k temu pa je potrebno prišteti še vaje.”

In kaj je našemu sogovorniku iz časa Završkih fantov ostalo najbolj v spominu? “Naša druženja. Posebej sem se veselil pevskih vaj, ki smo jih vedno imeli ob ponedeljkih. Takrat sem se družil s prijatelji, ki so imeli enak interes kot jaz, ki so radi prepevali in bili odlični pevci. Brez njih skupina ne bi nikoli uspela. V kvintetu sta bila podvojena samo basista, medtem ko smo bili bariton, prvi in drugi tenor solistični glasovi.”

Peli so izseljencem v Kanadi in Avstraliji

Posebej izstopata dve zelo uspešni turneji kvinteta: prva, skupaj z lutkovnim gledališčem Pika iz Lenarta, k izseljencem v Kanado leta 1998 in druga samostojna k izseljencem v Avstralijo leta 2000. “Takšne nastope smo si števili v veliko čast. Že zaradi tega, ker nas je bilo samo pet, smo bili veseli takšnih povabil in smo lahko slovensko narodno pesem ponesli našim izseljencem. Naš program je sicer obsegal tudi umetne pesmi slovenskih in tujih skladateljev ter dalmatinske pesmi, temelj programa pa je vendarle bil v slovenski narodni oziroma slovenski ljudski pesmi. Lahko povem, da je pri izseljencih, ko so slišali slovensko ljudsko pesem, padla marsikatera solza. Hvaležnosti, ki je niso izrazili samo z aplavzom, ampak tudi po koncertu, se ne da izmeriti. Vse te čestitke in iskrene objeme ljudi, ki smo jih prvič videli, je potrebno doživeti. Ti spomini so neprecenljivi.”

Z Završkimi fanti je Škerget sodeloval na večini Maistrovih prireditev na Zavrhu, zato jih je marsikdo poimenoval ambasadorji Slovenskih goric. Pod njegovim vodstvom se je kvintet leta 1994 uspešno predstavili na različnih narodno-zabavnih festivalih: na festivalu v Kidričevem so prejeli 1. nagrado strokovne žirije – Zlatega kurenta, na ptujskem festivalu narodno-zabavnih ansamblov so v zasedbi s triom Marjana Hercega, Monike in Alenke Heričko prejeli 2. nagrado strokovne žirije in Srebrnega Orfeja, na festivalu narodno-zabavnih ansamblov s prostotonsko harmoniko in večglasnim petjem na Vurbergu so skupaj z zasedbo tria Marjana Hercega, Monike in Alenke Heričko prejeli 2. nagrado strokovne žirije in 3. nagrado občinstva – Bronastega zmaja.

“Ko je zasedba prenehala z delovanjem, je nastala velika praznina”

Ko je zasedba prenehala z delovanjem, je, kot pravi Darko Škerget, nastala velika praznina. “Bilo je težko, še vedno pa smo seveda prijatelji in se družimo, v krogu družin pa tudi zapojemo. Naša zgodba se ni končala zaradi razprtij znotraj kvinteta, temveč zaradi zasičenosti, prišli pa smo tudi v leta. Velikokrat smo odšli od doma zjutraj ob sedmih in se vrnili ob polnoči.” In katera je njegova najljubša pesem? “To vprašanje je zelo težko, v ožjem izboru je zagotovo Maistrova Završki fantje, Oblaček, Dekle je zajemalo z vedrom vodo, Starček, … Nekaj pesmi, to je bilo ob snemanju pete zgoščenke, smo naredili tudi s Triom Zlatka Munde, kar je bil naš kratek izlet v narodnozabavne vode. Sicer smo se s to zvrstjo glasbe srečali že leta 1994, ko nas je naš producent na prvi kaseti Boris Rošker, sicer producent Radia Maribor, prijavil na festival Vurberk in na ptujski festival.” Veliko zaslug za njihovo prepoznavnost v 90. letih ima Tone Petelinšek, ki jih je večkrat gostil v Radijski delavnici znancev.

Prejel je številna priznanja

Za svoje glasbeno udejstvovanje in za velik prispevek na glasbenem področju je Darko Škerget prejel zlato Gallusovo značko in ob 35- letnici delovanja na kulturnem področju častno Gallusovo značko. Pod njegovim umetniškim vodstvom so v letu 2010 Završki fantje prejeli prestižno srebrno plaketo Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije za ustvarjalne dosežke na glasbenem področju.

Bil je ustanovni član Rotary kluba Lenart Slovenske gorice in tudi njegov predsednik. Še posebej se je izkazal kot nosilec in soustanovitelj projekta Pomoč otrokom iz enostarševskih družin. Ta projekt je kasneje izvajalo še 41 drugih rotary klubov po Sloveniji.

Dva mandata je predsedoval Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo Lenart, hkrati je bil predsednik Pokrajinskega odbora Vzhodnoštajerske pokrajine, ki združuje veteranska združenja Ormoža, Slovenske Bistrice, Maribora, Ruš, Pesnice, Zg. Kungote, Šentilja, Ptuja in Lenarta. En mandat je bil član predsedstva Zveze veteranov vojne za Slovenijo, kjer je pri članih predsedstva pustil neizbrisljiv spomin na Občino Lenart in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Lenart. Kot predsedniku Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Lenart je bila njegova pomembna naloga skrb za krepitev domoljubja pri osnovnošolskih otrocih lenarške občine, kjer je mnogim generacijah predstavil dogodke pred in med osamosvojitveno vojno. Prav tako je skrbel za krepitev vloge in pomena ZVVS na lokalnem področju. Za zasluge v vojni za Slovenijo in za uspešno delo v veteranski organizaciji je bil večkrat odlikovan nazadnje z Zlatim znakom Zveze veteranov vojne za Slovenijo.

Je eden izmed 25 članov protidiverzantskega voda iz Lenarta, ki so se v vojni za Slovenijo v Radencih spopadli z enoto JLA in prejeli bojni znak Obranili domovino. Zaslužen je, da so v trajen spomin na ta spopad v Radencih leta 2018 postavili spominsko obeležje. Prav tako je pobudnik postavitve spominskega obeležja osamosvojitve Slovenije v lenarškem mestnem parku dr. Jožeta Pučnika, ki je hkrati tudi zahvala vsem vojnim veteranom območnega združenja Lenart za obrambo domovine leta 1991. Zaradi izjemnega in uspešnega dela, zaradi občečloveških vrednot je bil leta 2018 na povabilo sprejet v viteški red Evropskih vitezov vina.

Za čas, ko se bo upokojil, nima posebnih načrtov

Naš sogovornik se, kot pravi, že veseli obdobja, ko se bo upokojil. Posebnih načrtov, kaj bo takrat počel, nima, poudari pa: “Vse, kar sem v življenju počel, sem delal z velikim veseljem in entuzijazmom; pri Završkih fantih, kar je bila moja druga služba, pri veteranih, rotary klubu, zdaj tudi pri vinskih vitezih. Nikoli si nisem dovolil, da bi kakšno zadevo, ki sem jo prevzel, opravil na pol.”

Ob koncu Darko Škerget doda: “Zelo sem počaščen, da so me predlagali za Zlati grb Občine Lenart. Nikoli si nisem domišljal, da bi lahko dobil takšno priznanje. Veliko mi pomeni, da so tisti, ki so bili takrat z mano, in širša skupnost prepoznali moje delo. Tega sem vesel.”