Poslanka Vida Čadonič Špelič iz Nove Slovenije (NSi), sicer tudi članica preiskovalne komisije, od Lamuta zahteva odgovore, zakaj je imel direktor Sove Joško Kadivnik, ki ga je komisija tudi opredelila kot pričo, vpogled v pričanje Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava, ki je zanj obremenilno, kar se tiče premikanja datuma aretacije domnevnih ruskih vohunov. V NSi-ju pojasnila predsednika komisije pričakujejo do srede.

"Lamut se za zdaj ne odziva, čakamo, da bo morda kakšen odziv prišel iz Gibanja Svoboda. Vsekakor pa takšno ravnanje vodje parlamentarne preiskovalne komisije Mihe Lamuta odpira vrsto vprašanj o verodostojnosti dela komisije, saj so omogočili direktorju Sove Jošku Kadivniku, na katerega letijo očitki, da je podlegel pritisku predsednika vlade in zamaknil aretacijo ruskih vohunov – zato ga je komisija tudi opredelila kot pričo – vpogledal v zanj obremenilno pričanje Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava na zaprtem delu seje komisije. Zato pričanje Kadivnika pred komisijo ne more biti več verodostojno, opozarja Vida Čadonič Špelič," je za Radio Slovenija poročal Robert Škrjanc.

Po poročanju TV Slovenija Lamut sicer z bolniškega dopusta sporoča, da bo vse pojasnil, ko se vrne v parlament. Lamut naj bi pa predvidoma do konca tedna sklical novinarsko konferenco, so za medije pojasnili v DZ-ju.

"To je nenavadno in nedopustno. Direktor Sove je bil ena izmed ključnih prič, ki bi morala stopiti pred komisijo in pojasniti nekatere informacije, ki sta jih prej omenjena dala preiskovalni komisiji za zaprtimi vrati. V Novi Sloveniji smo zaradi takšne samovolje predsednika Miha Lamuta zaskrbljeni in mislimo, da predsednik komisije brani predsednika vlade Roberta Goloba," je na novinarski konferenci dejala Čadonič Špelič.

"To pomeni, da je pričanje direktorja Sove zame pod močnim vprašajem, ne glede na to, kaj bo rekel, mu bo težko verjeti. Ker je bil pripravljen, ker je poslušal zanj obremenilno pričanje," je dejala Čadonič Špelič.

"Priča smo skrivalnicam"

Poudarila je še, da jih v NSi-ju zanima, na kakšni pravni podlagi je Lamut direktorju Sove vpogled omogočil in zakaj. "Tudi nekatera njegova druga dejanja kažejo na to, da smo priča skrivalnicam, predvsem pa nas skrbijo prizadevanja, da resnica o dogajanju ne bi prišla na dan," je dodala Čadonič Špelič.

"V Novi Sloveniji smo zaradi samovolje predsednika Miha Lamuta zaskrbljeni in mislimo, da predsednik komisije brani predsednika vlade Roberta Goloba," je poudarila Čadonič Špelič.

Švab: To je kontaminacija prič

Podobnega mnenja je tudi zagovornik Tatjane Bobnar Luka Švab. "Gre za kontaminacijo prič, gre za seznanitev z dokaznimi listinami, kar pomeni, da bo vsakršno nadaljnje pričanje neverodostojno, neupoštevno. Hkrati je popolnoma porušen dokazni postopek v tej fazi preiskave in tudi v poznejših postopkih," je povedal Švab.

Dejstvo, da je Lamut sam povabil Sovo, da bi prisluhnila posnetku tajnega zaslišanja in ugotovila, ali sta priči navajali tajne podatke, so v DZ-ju razkrili sami. Vsi člani komisije s tem obiskom niso bili seznanjeni, komisija pa se, tako Čadonič Špelič, nikoli ni glede tega kakor koli odločala ali sprejela sklepa.

Da Lamut preostalih članov komisije ni obveščal o komunikaciji s Sovo ne pred obiskom ne po njem, so po poročanju TV Slovenija potrdili poslanci še treh drugih strank. Med tistimi, ki pričakujejo Lamutova pojasnila, je tudi podpredsednik komisije Damijan Zrim iz SD-ja. Kot je namreč dejal za POP TV, bi to lahko vrglo kanček dvoma na korektnost delovanja komisije.

NSi želi vpogled v dokumentacijo

V NSi-ju prosijo za vso dokumentacijo, ki je bila izmenjana v postopku dogovarjanja za vpogled, pa tudi, da Čadonič Špelič kot članici komisije omogočijo vpogled v vse vpisne liste dokumentacije, ki so jih pogledali obiskovalci iz Sove.

Poslanko NSi-ja pa zanima tudi, zakaj je magnetogram z letošnjega zaslišanja Tatjane Bobnar označen s stopnjo tajno, čeprav Bobnar ni nikoli trdila, da gre za podatke oziroma informacije, ki bi morali nositi takšno oznako.

Bobnar je sicer v določenem delu zaslišanja 23. oktobra opozorila, da bo govorila o konkretnem operativnem postopku in prosila, da ta del zaslišanja poteka brez navzočnosti javnosti.

Sorodna novica "Če mislimo, da je priča izdala tajne podatke, je to vprašanje za organe pregona"

Skrivanje dokazov?

"Tatjana Bobnar naj bi 16. novembra poslala na komisijo listinske dokaze, s katerimi naj bi dokazovala, da so nekatere priče lagale pred komisijo, a naj bi te listine Lamut skrival pred člani komisije. Zanimivo je tudi, da naj bi kot tajno označil tudi pričanje Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava na odprtem, torej javnem delu preiskovalne komisije, ne samo na zaprtem, zato ga Čadonič Špelič sprašuje, na podlagi katerega zakona se je odločil za kaj takega," je še poročal Škrjanc.

"V NSi-ju se bojimo, da predsednik komisije skriva dokaze, ki so obremenilni za njihovega predsednika," je opozorila Čadonič Špelič.

"Če bi se izkazalo črno na belem, da je Lamut prekršil svoja pooblastila, kršil zakon o parlamentarni preiskavi in poslovnik, je najmanj, kar lahko zahtevamo, njegov odstop, saj je po mojem narejena takšna škoda, da vsaj v tem segmentu preiskovalna komisija nikoli več ne bo mogla nadaljevati dela, ne da bi na njeno delo padla senca dvoma," je sklenila Čadonič Špelič.

Švab: So bili dokumenti odneseni iz DZ-ja?

Odvetnik Švab se boji celo, da so nekateri dokumenti zapustili DZ. "Skrbi me, da so bili seznanjeni tudi z vsemi preostalimi dokazi, ki so tam, ali da so bile celo dokazne listine in preostale stvari odnesene iz DZ-ja na sedež Sove. Postavlja se vprašanje, kdo vse se je s tem še morda seznanil," je bil jasen Švab.

Preiskovalna komisija je, po opozorilih Švaba takoj ob začetku njenega dela, izgubila verodostojnost že s tem, ko so ob predstavitvi dela govorili o tem, kako bodo preiskovali zlorabe v času Janševe vlade ter namigovanja in natolcevanja glede zlorab v času Golobove vlade.

Premier se je novinarskim vprašanjem izognil

Predsednika vlade so na TV Slovenija želeli vprašati, kako komentira, da je ključna priča, ki bi ga lahko razbremenila očitka, da je vplival na datum aretacije ruskih vohunov, zdaj kontaminirana, a se je novinarskim vprašanjem izognil.

S policije pa so nam na vprašanje, ali bodo ravnanje Lamuta preverili po uradni dolžnosti, odgovor zavrnili zaradi varovanja osebnih podatkov in dopisali, da ne morejo pojasnjevati vsebine, ki je označena s stopnjo tajnosti.