Protestniki pred občino: Predlog novele zakona ogroža eksistenco zaposlenih

Poleg zaposlenih v Salonitu Anhovo, ki so bili večinski udeleženci protesta, so zahteve sveta delavcev podprla še nekatera kanalska društva ter predstavnik delojemalcev v državnem svetu Oskar Komac. Napovedali so, da bodo pri svojih zahtevah vztrajali, dokler bo treba.

Zaposleni v Salonitu so opozorili, da je predvidena zaostritev mejnih vrednosti za sosežig nemogoča, da tovrstnih tehnologij v svetu ni in da je za razliko v izpustih kriva predvsem surovina, ki se žge v rotacijski peči.

"Drugačne mejne vrednosti izhajajo predvsem iz drugačne temperature sosežiga v cementarnah glede na sežiganje v namenskih sežigalnicah," je pojasnil razvojni inženir v Salonitu Sašo Seljak in dodal, da je v cementarni temperatura gorenja do 2000 stopinj Celzija, v sežigalnicah pa okoli 1000 stopinj Celzija, kar po njegovih besedah vodi v večje emisije dušikovih oksidov. Cementarna Salonit Anhovo naj bi bila po Seljakovih trditvah povprečno med 20 najboljšimi takšnimi industrijskimi objekti v Evropi.

Protestniki so prepričani, da predlog novele zakona ne izboljšuje okolja, temveč ogroža življenje v občini in eksistenco okoli 300 zaposlenih ter še okoli 800 delovnih mest v drugih podjetjih, ki poslujejo s cementarno.

Predstavniki delavcev, ki so nasprotovanje prvič izrazili s protestom sredi meseca, so se od tedaj sestali z županom, vendar pogovori niso obrodili sadov. Od njega so zahtevali, da predstavi strokovne podlage za zakonski predlog. Župan Kanala Stegel je namreč navedel, da je občinski svet predlog zakona podprl, da pa ni naloga občine podajanje tovrstnih pojasnil.

Protesta se je udeležil tudi predstavnik obrtnikov, ki delujejo v obrtni coni Anhovo, Boris Kaluža. Kanalska občina jim je z nedavno sprejetim odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča po njegovih besedah za 500 odstotkov zvišala nadomestilo, kar je po njihovem mnenju diskriminatorno, saj bodo tovrstnega povišanja deležna le podjetja v tej obrtni coni.

Državni svetnik Oskar Komac je dejal, da gre pri zgodbi o Salonitu za pogrom nad kapitalom in željo po prilastitvi njihovega dobička. Cementarno je izpostavil kot primer dobre prakse na področju plač delavcev, predlog zakona pa je označil za ciničen, saj da predpisuje nemogoče, s čimer se slovenskemu gospodarstvu nalaga večje zakonske obremenitve, kot jih pozna Evropa.