Predsednik Lukašenko je na oblasti že 30 let. Foto: EPA
Predsednik Lukašenko je na oblasti že 30 let. Foto: EPA

Po uradnih volilnih izidih pred štirimi leti je Lukašenko dobil 80 odstotkov glasov, čemur je oporekala opozicija, ki je trdila, da je Svetlana Tihanovska dobila od 60 do 70 odstotkov glasov. Volitvam so sledili množični protesti, ki so jih oblasti zatrle.

Uradnih izidov ni priznala velika večina evropskih držav, vključno s Slovenijo.

Lukašenko je na čelu Belorusije neprekinjeno že vse od leta 1994, s spremembami ustave iz leta 2022 pa bo na čelu države lahko teoretično ostal do leta 2035. Nadalje si je z zmago na ustavnem referendumu utrdil oblast s krepitvijo vloge t. i. vsebeloruske ljudske skupščine, ki združuje predstavnike oblasti z neizvoljenimi predstavniki širše družbe in gospodarstva.

Volitve, na katerih lahko sodelujejo samo predsedniku naklonjene stranke, bodo potekale brez resnične opozicije, piše ameriška tiskovna agencija AP. Poleg parlamentarnih bodo tudi volitve na lokalni ravni.

Po neuradnih podatkih nevladne organizacije Pomlad (Vjasna) je v Belorusiji 1419 političnih zapornikov, številni nasprotniki vlade v Minsku pa so državo v zadnjih letih zapustili. Tudi Tihanovska je odšla v sosednjo Litvo.

Tihanovska volitve označila za prevaro

Tihanovska je v objavi na omrežju X povedala, da "tako imenovane volitve beloruskega režima danes ne izpolnjujejo demokratičnih standardov in bolj spominjajo na vojaško operacijo proti lastnim državljanom, ustavi in zdravi pameti".

V angleškem jeziku je v videoposnetku Beloruse in mednarodno skupnost pozvala, naj zavrnejo volitve, ki jih je označila za prevaro. Kot je med drugim poudarila, namreč na voliščih tokrat ni mednarodnih opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

Prek omrežja X je Tihanovska komentirala tudi Lukašenkovo današnjo napoved o vnovični kandidaturi za predsednika. Voditelja, ki Belorusiji vlada zadnjih 30 let, je pozvala, naj se raje kar okrona.

Evropska unija je zaradi zatiranja opozicije in vloge Belorusije v ruski agresiji v Ukrajini Minsk podvrgla gospodarskim sankcijam. Skrb zaradi zatiranja človekovih pravic v državi je v ponedeljek ponovil visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, ob tem pa izrazil pripravljenost na zaostritev sankcij, če bodo beloruske oblasti nadaljevale sporne dejavnosti, med katerimi je navedel tudi "instrumentalizacijo prebežnikov" za pritisk na zunanje meje EU-ja.