V okviru Art kino mreže Slovenije deluje 28 kinematografov s 35 platni v 30 slovenskih mestih. Okrogla miza je potekala v Celjskem domu, ki v mali unionski dvorani trenutno gosti mestni kino, prej delujoč v kinu Metropol. Asta Vrečko, ki je, kot je povedala, svojo prvo kino izkušnjo kot otrok doživela prav v celjskem kinu Union, je med drugim opozorila na vlogo kulturno-umetniške vzgoje, ki jo imajo kinematografi znotraj art kino mreže. Ti so sicer, kot je poudarila, izjemnega pomena zlasti zaradi promocije in prikazovanja slovenskih filmov.
Spregovorila je tudi o direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah ter o sredstvih za slovenski film, ki jih je iz proračuna težko dobiti, ker po njenih besedah »vlaganje v film nima hitrih političnih učinkov in zato tudi ni dovolj politične volje, da bi se vanj vlagalo, kljub temu da se rado poudarja, da je film konstitutiven del slovenske kulture«. Zaradi omenjenega bi morali po ministričinih besedah po vzoru tujih držav, primerljivih po številu prebivalcev in filmskem trgu, iskati tudi zunajproračunska sredstva, pri čemer denimo ne pride v poštev zamisel izpred let, da bi uporabniki »plačevali nazaj v film«, denimo z višjo ceno vstopnice. Kot druge majhne države mora imeti tudi Slovenija močno državno podporo na področju domačega filma, brez katere ta ne bi preživel.
Direktorica Slovenskega filmskega centra (SFC) Nataša Bučar je spregovorila o strategiji SFC 2019–2024 in pravilnikih, ki jih morajo uskladiti še z ministrstvom za kulturo, od katerega so, kot je poudarila, povsem odvisni, saj nimajo drugih virov. Kot je spomnila, SFC prejme od ministrstva sredstva, ki jih potem prek razpisov dodeli filmskim projektom. Novi pravilniki vsebujejo osem kriterijev za financiranje projektov in programov za razvoj filmske in avdiovizualne kulture, od art kino programov ter filmskovzgojne dejavnosti prikazovalcev, financiranja filmskih festivalov pa vse do podpore projektov razvoja in popularizacije filmske kulture.
Premalo razvejana mreža
Direktor občinske uprave Celje Gregor Deleja je poudaril, da so na občini že sprejeli štiriletno kulturno strategijo, v kateri je podrobno opredeljeno tudi področje filma in je usklajena tudi z nacionalnim programom za kulturo (NPK). Opozoril je tudi na pomen komunikacije oziroma boljšega sodelovanja med državo in lokalnimi okolji oziroma občinami, ki bi temeljilo na širšem družbenem dogovoru in ne bi bilo toliko podvrženo aktualnim političnim razmeram.
Petra Vidmar iz Društva filmskih producentk in producentov Slovenije pa je opozorila na vlogo slovenskih art kinov. »Slovenski film preživi ali umre pri vas,« jih je nagovorila. Predstavila je smernice strateškega načrta za razvoj avdiovizualne industrije v Sloveniji do leta 2030, ki jih je pripravila Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. Ta kot večji težavi slovenske kinematografije prepoznava odsotnost neodvisnih kinematografov v številnih krajih pa tudi njihovo tehnično in kadrovsko podhranjenost. Na to problematiko je opozoril tudi predsednik Art kino mreže Slovenije Jure Matičič, ki je izrazil bojazen, da ne ve, ali bodo art kina v pogojih, v katerih delujejo, prihodnje leto sploh lahko prikazala vse nove slovenske filme.
