DL: Portret tedna - Zvonka Peterlin

26.4.2024 | 14:40

Pravijo, da je knjižnica duša vsakega mesta, kraja. In da je v Dolenjskih Toplicah za marsikoga prav to, je kriva Zvonka Peterlin, vodja tukajšnje krajevne knjižnice, ki je z marcem tudi uradno vstopila v t. i. tretje življenjsko obdobje. V petnajstih letih njenega predanega dela je knjižnica, ki deluje v okviru novomeške Knjižnice Mirana Jarca, postala pomembna kulturna in izobraževalna ustanova, prostor druženja in srečevanja občanov, različnih prireditev za odrasle in še posebno za otroke, zelo radi jo obiščejo tudi zdraviliški gostje.

Zvonka Peterlin je v knjižnico prišla po 28 letih dela v gospodarstvu. Kot diplomirana ekonomistka je delala v nekdanjem IMV-ju ter Krki Novoterm in njeni današnji naslednici Ursi Slovenija, a je začutila, da je čas za korenito spremembo, da mora najti nekaj, kar jo bo izpolnjevalo, zato je brez tega, da bi v tistem trenutku že imela ugledano novo službo, dala odpoved. In nova priložnost je prišla čez kakšno leto dni. »Še danes se živo spomnim, ko sem na lep zimski dan v začetku leta 2009 odšla na razgovor v Knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu, kjer so iskali bibliotekarja za knjižnico v Dolenjskih Toplicah, ki je bila tedaj odprta dobro leto dni. Imela sem veliko pomislekov, saj sem ekonomistka, pa še petdesetim letom sem se bližala. A sem bila velika ljubiteljica knjig in rada sem delala z ljudmi. S sabo sem prinesla debel zvezek, v katerega že vse življenje zapisujem naslove knjig, ki sem jih prebrala, lepe misli in svoje vtise. Očitno sem naredila dober vtis, tako da so me takoj sprejeli. 30. januarja sem začela delo. Z veliko motivacije sem opravila tudi strokovni izpit, ki je zajemal kar devet predmetov,« opiše.

Na otroštvo in mladost, ki ju je preživela v Metliki, ima lepe spomine. Oče Janez Gačnik je bil med drugim tudi župan, matičar, direktor kmetijske zadruge, ljubezen do knjig pa ji je v zibel položila mama Nada, ki je bila učiteljica. »Že kot majhna deklica sem rada splezala na drevo in brala v samoti,« pripoveduje. Staršem je hvaležna, da so ji prenesli vrednote, kot so delavnost, empatija in skromnost.

Vodilo njenega dela v knjižnici je bil osebni pristop in pogovor. »Vsakega sem sprejela individualno, mu svetovala, če je to želel. Zame obiskovalci niso bili le številke, poznala sem tudi njihove življenjske zgodbe. Izmenjali smo si veliko veselih, pa tudi žalostnih zgodb, ki smo jih s pogovorom skupaj premagovali. Nekateri od zvestih obiskovalcev in bralcev so postali moji iskreni prijatelji, in to je največje darilo zame,« pripoveduje Zvonka Peterlin.

Otroci so bili prav posebno poglavje v njenem delu, njim je posvetila veliko časa. Spremljala jih je, ko so odraščali, in se skupaj z njimi veselila njihovih uspehov. S pripovedovanjem pravljic in z bibliopedagoškimi urami je sodelovala s topliškima vrtcem Gumbek in osnovno šolo, vodila predšolsko bralno značko Mavrična ribica, ki jo je v najboljšem letu 2015 opravilo kar 70 otrok, tu so bile še ustvarjalne delavnice v knjižnici pa dobro obiskane poletne počitniške ustvarjalne dejavnosti v zdraviliškem parku in branje pod krošnjami v parku. Z delavnicami za otroke je knjižnica pod njenim vodstvom sodelovala tudi na številnih občinskih prireditvah, kot sta Topliško jabolko, razstava velikonočnih dobrot in druge. »Želim, da mladi ne berejo samo knjig za domače branje, ampak zaradi znanja in užitka. Knjige naj jim bogatijo in lepšajo življenje,« poudari.

Tudi na odrasle v topliški knjižnici niso pozabili, v okviru Rastoče knjige je soorganizirala literarne večere, ob svetovnem dnevu knjige v aprilu Topliško bralno noč, izmenjavo sadik in semen, še preden so v matični knjižnici oblikovali knjižnico semen, uvedla predavanja o zdravem načinu življenja in na njih gostila Marjana Ogorevca, pri njem je tri leta obiskovala šolo za terapevta naravnega zdravja, Nevo Železnik, Sanjo Lončar, člane Hospica in druge. Zdravje, duševno in telesno, je za Zvonko Peterlin namreč ena največjih vrednot. Že 30 let vadi jogo, prebira literaturo in pozornost posveča prehrani. S soprogom Dušanom, ki je v Dolenjske Toplice pripeljal Šolo zdravja, sta vseskozi zelo aktivna, zdaj, ko je od 19. februarja že na dopustu, zjutraj meditirata, se od doma v Selih pri Dolenjskih Toplicah odpravita na sprehod v bližnji gozd, telovadita. Sicer igra tudi klavir na Konservatoriju za glasbo Jurija Slatkonje, nabira zelišča in gobe … Zelo je ponosna na njuno hčer Špelo, ki je magistra kineziologije ter živi in dela na Ptuju. »Je odgovorna oseba z velikim občutkom za ljudi,« doda. Velikih načrtov za prihodnost še ne dela. Z Dušanom, ki je tudi že v pokoju, se bosta odpravila na izlete po Sloveniji, morda na kakšno daljše potovanje, rada hodita tudi na morje.

»Hvaležna sem za vse obiskovalce v knjižnici, saj je prav vsak pustil sled v mozaiku mojega življenja,« še poudari Zvonka Peterlin.

Članek je bil objavljen v februarski tiskani številki Dolenjskega lista

Mojca Žnidaršič