Poskus atentata v slovaškem mestecu Handlova najprej prikliče v spomin Sarajevo konec junija 1914, ko je 19-letni srbski študent Gavrilo Princip tam s pištolo smrtno ranil avstro-ogrskega prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Ferdinanda, in njegovo ženo Sofijo. Zakaj? Ker se zdi, da v Evropi že od takrat ni bilo atentata ali poskusa atentata v tako občutljivem trenutku evropske politike. Populistični proruski Putinov oboževalec Robert Fico, ki je Ukrajini obrnil hrbet, še daleč ni tako pomemben, kot je bil pred skoraj 110 leti Franc Ferdinand, čigar smrt je bila glavni sprožilec prve svetovne vojne, je pa poskus atentata nanj sprožil politični šok tudi daleč proč od Slovaške.
Preberite tudi: Slovaški premier Robert Fico po poskusu atentata pri zavesti, a njegovo zdravstveno stanje je še vedno zelo resno
Od Japonske do Konga, od Nepala do Srbije
Samo v 21. stoletju je bilo po svetu deset »uspešnih« atentatov na vodje držav in vlad. Julija 2022 je bil med predvolilnim govorom smrtno ranjen tedanji japonski premier Šinzo Abe. Morilec naj bi se mu maščeval zaradi pripadnosti Združitveni cerkvi, ki jo obtožujejo, da od vernikov zahteva orjaške donacije, in korupcije.
Julija 2021 je oborožena skupina mož sredi noči v haitskem glavnem mestu vdrla v predsedniško palačo in ubila tedanjega predsednika Jovenela Moïsa ter ranila njegovo ženo Martine.
Aprila 2021 so, samo nekaj ur po zmagi na volitvah, ki naj bi mu prinesle nov šestletni mandat, uporniki s severa Čada v Afriki ubili tedanjega čadskega predsednika Idrissa Debyja Inta. Marca 2009 je skupina vojakov v predsedniški palači ubila predsednika Gvineje Bissaua Joaa Bernarda Vieiro. Zgodilo se je samo nekaj ur po tistem, ko je bomba ubila njegovega glavnega političnega tekmeca v tej zahodnoafriški državi.
Decembra 2007 je samomorilski bombaš ubil Benazir Buto, prvo žensko za krmilom pakistanske vlade. Februarja 2005 je eksplozija bombe v samomorilskem tovornjaku sredi Bejruta ubila libanonskega premierja Rafija Haririja in še 21 ljudi. Za atentat so obtožili sosednjo Sirijo.
Marca 2003 so pred sedežem srbske vlade ustrelili tedanjega premierja Zorana Đinđića, ključnega vodjo upora, v katerem je tri leta prej padel z oblasti razvpiti Slobodan Milošević. V zaporu je končalo 12 oseb, povezanih z atentatom, ki so ga načrtovali nasprotniki njegovih prozahodnih reform.
Junija 2001 je nepalski kronski princ Dipendra ubil očeta, kralja Birendro, ko je streljal na svojo družino v kraljevi palači. Ubil je tudi kraljico Aiswaryo, enega princa in še pet članov družine. Atentat naj bi sprožil spor okoli njegove poroke. Kot vodja je bil v 21. stoletju prva žrtev atentata 18. januarja 2001 predsednik Konga Laurent Kabila. V predsedniški palači ga je ustrelil eden od njegovih telesnih stražarjev, ki so ga varnostne sile pokosile samo nekaj minut kasneje.
Tudi ti, Brut!
Atentati na voditelje niso nič novega že najmanj od znamenitih besed (vsaj po Shakespearu) »Tudi ti, Brut!«, ki naj bi jih izgovoril rimski imperator Julij Cezar v trenutku atentata (44 let pred našim štetjem), ko je med morilci videl svojega prijatelja Markusa Juniusa Bruta.
Število atentatov se je v sodobn(ejš)em svetu zelo povečalo. Samo v Rusiji, kjer so politični uboji priljubljena metoda Putinovega obračunavanja s kritiki in nasprotniki, je bilo v dvesto letih umorjenih pet carjev. Ob zadnjemu umorjenem carju Nikolaju II. so boljševiki umorili tudi njegovo ženo, štiri hčerke in sina. Putin naj bi v novejšem času preživel najmanj šest resnih poskusov atentatov, ki jih ruska stran pripisuje predvsem ukrajinskim dronom. Sam je leta 2017 trdil, da je preživel več poskusov atentata. Leta 2003 naj bi oddelek britanske protiteroristične policije preprečil poskus atentata med njegovim obiskom v Londonu. Aretirali so dve osebi, eden od njiju naj bi bil nekdanji poklicni morilec ruske varnostne službe, ki naj bi ga nameraval ustreliti z ostrostrelko.
V Britaniji, ZDA in drugod
V Britaniji je »uspel« samo en atentat na premierja, in sicer Spencerja Percevala leta 1812, umorjenih pa je bilo 16 monarhov, od katerih so tri obglavili. Tudi ZDA so znane po atentatih na vodilne osebnosti. Atentatorji so ubili štiri predsednike. Prvi je bil Abraham Lincoln leta 1865. Za njim so bili James Garfield, William McKinley in leta 1963 še John F. Kennedy. Atentat na slednjega je eden najbolj razvpitih, o njem še vedno ni prave resnice. Pet predsednikov, med katerimi je bil zadnji Ronald Reagan, je atentat preživelo. Kot ga je tudi Franklin D. Roosevelt, medvojni predsednik, ki je bil tarča atentata po izvolitvi, a še pred zaprisego.
Eden najbolj znanih atentatov v ZDA je prinesel smrt legendarnega borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga leta 1958. Deset let prej, leta 1948, je Nathuram Godse ubil očeta indijskega naroda Mahatmo Gandija. Imel ga je za izdajalca hindujcev, ker si je prizadeval za mir med hindujci in muslimani.
Največkrat naj bi poskusom atentata ušel nekdanji kubanski predsednik Fidel Castro, ki naj bi ga nič kolikokrat poskusila ubiti Cia (tej pripisujejo politični umor legendarnega čilskega socialističnega predsednika Salvadorja Allendeja leta 1973), rekorder pa naj bi bil Hitler, ki naj bi preživel najmanj 42 poskusov atentata. Zanje imajo zgodovinarji dokaze.
