Previdno pri nakupih iz tretjih držav

Tržni inšpektorat RS zaznava porast spletnih prevar prodajalcev iz t. i. tretjih držav.

Kranj – Spletnih prevar prodajalcev iz tretjih držav, ko kupci prejmejo, če sploh, blago, ki bistveno odstopa od oglaševanega, je vse več, opozorjajo na tržnem inšpektoratu. Ta sicer nima pooblastil za ukrepanje, če gre za neznanega prodajalca oz. za prodajalca, ki nima sedeža v Sloveniji.

Potrošniki se na podlagi spletnih oglasov v slovenskem jeziku marsikdaj odločijo za nakup izdelka v spletni trgovini neznanega prodajalca iz tretjih držav. »Dostavo pošiljke opravi izvajalec poštnih storitev, ki mu ob prevzemu plačajo odkupnino. Vendar pa ob odprtju pošiljke ugotovijo, da prejet izdelek ne ustreza naročenemu in oglaševanemu,« so navedli na inšpektoratu.

Poudarili so, da je v Sloveniji in EU varstvo potrošnikov na zelo visoki ravni. Po eni strani morajo proizvodi, ki so na trgu, zadovoljiti različne standarde, po drugi pa ima potrošnik veliko pravic, kot so pravica vrniti kupljeno blago na spletu v 14 dneh od dostave, pravica do zavrnitve, odstop od pogodbe. Pri nakupih v tretji državi pa pravila, ki veljajo za potrošnike na trgu EU, ne veljajo. »Nakup blaga od neznanega ali nepreverjenega prodajalca je tvegan, saj ni nujno, da bo potrošnik blago sploh prejel oz. bo to ustrezalo pričakovanjem potrošnika glede na opis. Hkrati pa je uveljavljanje pravic potrošnikov zoper prodajalce iz tretjih držav zelo oteženo ali celo nemogoče.«

Kdaj posumiti na prevaro

Opozorili so tudi, da oglas v slovenskem jeziku ali končnica spletne strani ».si« še ne zagotavlja, da gre za slovenskega prodajalca. Na prevaro lahko med drugim posumimo, ko so izdelki znanih blagovnih znamk na videz na voljo po izjemno nizkih cenah, ko je dostava brezplačna po celem svetu, vsi artikli pa so na zalogi, ko ni nobenih podatkov o podjetju, ki stoji za trgovino, ko je kontakt možen le po spletnem obrazcu ...

Potrošnikom svetujejo, naj pred nakupom preverijo kontaktne podatke prodajalca (najbolje je dopoldne poklicati na navedeno telefonsko številko), datum vzpostavitve spletne strani (npr. preko strani whoisdomain, scamadviser) in se o njej pozanimajo tudi na spletu oz. forumih, naj ne zaupajo na slepo certifikatom, saj so velikokrat ponarejeni, naj bodo predvsem previdni pri neverjetnih obljubah in ponudbah, naj preverijo, ali so splošni pogoji poslovanja napisani razumljivo in kakšne so možnosti plačila, pri čemer odsvetujejo neposredno nakazilo denarja ...

Na inšpektoratu so razložili še, da lahko pri nakupih iz tretjih držav potrošnik pomoč išče le pri morebitnih potrošniških organizacijah v državi prodajalca. »Če je bilo plačilo za nakup neustreznega blaga izvedeno s posredovanjem banke, se lahko kupec obrne na svojo banko, izdajateljico kartice, za informacije o možnostih povračila denarja.«