Ob nedavni 14. podelitvi nagrad slovenskim upravljavcem premoženja je bilo kljub visokim borznim tečajem mogoče zaznati kar nekaj optimizma glede prostora za nadaljnjo rast in celo morebitno naložbeno priložnost ob korekciji, če bi do te prišlo.
"Trgi se gibljejo v ciklih in zdajšnji še ni izčrpan. Leto 2024 tudi s teh ravni še ponuja priložnost za zaslužek," je po dogodku povedal prejemnik nagrade za naj upravljavca Aleš Lokar iz družbe Generali Investments.
Seveda je veliko odvisno od nadaljnjih potez centralnih bank, saj so se v zadnjem četrtletju lani nenadoma pojavila pričakovanja o kar šestih do sedmih znižanjih obrestnih mer v ZDA v letu 2024. To so bila pričakovanja medijev in finančnih analitikov, nikoli pa jih ni potrdil Fed, ki vztraja, da bo obrestne mere znižal, ko bo prepričan, da se inflacija vrača k ciljnima dvema odstotkoma.
"Do danes se ni uresničil še niti en rez obrestnih mer in glede na podatke o gibanju inflacije, objavljene pred kratkim, se krepi možnost, da reza letos sploh ne bo. Trgi so kljub temu odmiku od pričakovanj precej zrasli (S & P 500 v zadnjih šestih mesecih za 20 odstotkov)," pravi Peter Mizerit iz Primorskih skladov, ki opozarja na možnost nihaja delniških trgov navzdol.
Tudi pri NLB Skladih se sprašujejo, ali bo več kot eno znižanje. Nizka stopnja brezposelnosti, pozitivna gospodarska rast in počasi upadajoča inflacija, gledano zgodovinsko, namreč pozitivno vplivajo na tečaje delnic.
Upravitelji NLB Skladov pričakujejo, da bodo v sedanjem obdobju objav poslovnih rezultatov ameriških družb pod drobnogledom tehnološka podjetja, ki so v zadnjem obdobju največ prispevala k rasti ameriških delniških indeksov. "Če bodo objave relativno pozitivne in če podatki o inflaciji ne bodo preveč skrb zbujajoči, menimo, da imajo delnice še prostor za rast v tem letu."
Korekcija delniških trgov pred nadaljnjo rastjo?
Da je delniški trg, kljub precejšnji verjetnosti za nadaljnjo rast, trenutno zrel za korekcijo, se strinjajo tudi pri Savi Infondu.
"Trgi postajajo tudi vse bolj občutljivi za morebitne negativne novice. Tako smo priča vnovični rasti cen nafte in drugih surovin, kar ob cenah najemnin še dodatno povečuje inflacijske pritiske. To pa zmanjšuje verjetnost nadaljnjega nižanja obrestnih mer predvsem v ZDA, kar za delnice ni prav dobra novica. Če se bodo obrestne mere v ZDA stabilizirale nad petimi odstotki, ima to resen negativni učinek na delnice," meni Mitja Vranetič, specialist za upravljanje pri Savi Infondu.
Glede na razmeroma veliko rast v prvem četrtletju tudi pri Triglav Skladih pričakujejo bolj umirjeno rast v preostanku leta in kljub nadpovprečni rasti v prvem četrtletju ostajajo naklonjeni delnicam.
Bi pa rast delnic lahko znova dobila pospešek leta 2025, meni Aleš Lokar iz Generalija Investments.
Koliko obveznic v portfelju?
Kaj pa DZU pričakujejo glede obvezniških naložb? Te so namreč pomemben del naložbenih portfeljev in delujejo praviloma kot protiutež delnicam.
Obveznice imajo zato pomembno vlogo, saj pomenijo preprosto obliko razpršitve premoženja in s tem zmanjšanja tveganja. Hkrati portfelju dodajo drugačno dinamiko, saj je korelacija gibanja delniških in obvezniških trgov nižja kot naložba samo v delnice.
Kolikšen delež naj bi obvezniške naložbe pomenile v portfeljih zasebnih vlagateljev? To vprašanje smo postavili predstavnikom DZU in pri tem predpostavili tri različne tipe vlagateljev (dinamični, preudarni, konservativni).
"Za konservativen portfelj je smiselno imeti večinski del v obveznicah: več kot 75 odstotkov vseh naložb naj bodo obveznice, koliko točno, pa je odvisno od posameznega vlagatelja in pripravljenosti sprejemati tveganje. Za preudarni portfelj je razmerje nekje 50 odstotkov obveznice in 50 odstotkov delnice, medtem ko je za dinamičnega vlagatelja bolj smiselno, da je obvezniški del portfelja manjši od 25 odstotkov, pogosto le med in 10 in 20 odstotki," meni Aleš Lokar iz Generalija Investments.
A obstajajo obdobja na trgih, ko obveznice ne opravljajo svoje vloge stabilizatorja portfeljev.
"V času velikih obvezniških donosov so lahko obveznice celo resna alternativa delnicam, ko donosi upadejo na nič (kar se je dogajalo denimo v obdobju 2020-2021), pa obstaja druga nevarnost, in sicer, da se obveznice v portfelju vedejo podobno kot delnice (kar se je leta 2022 pri dolgoročnih obveznicah tudi zgodilo). V tem primeru obveznice niso opravile svoje stabilizacijske vloge," opozarja Peter Mizerit.
Pri Savi Infondu ustrezna razmerja med delnicami in obveznicami za dolgoročna vlaganja nad 10 let vidijo takole:
- 100 odstotkov delnice za dinamične vlagatelje,
- 60 odstotkov delnic in 40 odstotkov obveznic za preudarne vlagatelje,
- 40 odstotkov delnic in 60 odstotkov obveznic za konservativne vlagatelje.
Čas za vstop v trg?
Ne glede na varnost, ki jo v portfelje vnašajo obvezniške naložbe, pa se številni vlagatelji sprašujejo o tem, ali je zdajšnji trenutek primeren za vstop na trg z dodatnimi sredstvi. Morebitna korekcija bi ob poznejšem nadaljevanju rasti delniških trgov lahko prinesla odlično naložbeno priložnost.
Aleš Lokar, prejemnik nagrade za naj upravljavca, je jasen: "Ko kapitalski trgi upadejo zaradi političnih, vojaških ali izrednih ekonomskih dogodkov, to pomeni nakupno priložnost. Takrat se kupuje."
Morebitna korekcija bi bila priložnost predvsem za dolgoročne vlagatelje, meni Vid Pajič iz Triglav Skladov. "Korekcija nam tako navadno ponudi dobro priložnost za vstop na trg, še posebej je atraktivna za dolgoročne vlagatelje. Tudi ob morebitnih novih pretresih je smiselno razmisliti o taki priložnosti, seveda pa se je vedno treba vprašati o vzrokih in tehtno razmisliti, kolikšen je dejanski vpliv, ter oceniti, kdaj so odzivi pretirani."
Medtem pri NLB Skladih opozarjajo na ustrezno razpršitev. "Tako se izognemo kakšnim specifičnim zgodbam, kot je bila v preteklosti Japonska, ki si več kot 30 let ni opomogla, ali pa borzni indeks Nasdaq, ki je šele 15 let po poku pikakomovskega balona nadoknadil izgubo," meni Rok Brezigar, višji upravitelj premoženja.
A dokler bodo borzni indeksi le presegali rekorde in dodajali optimizem že tako optimističnim vlagateljem, pa korekcija – ki bi prinesla možnost dobre vstopne točke – še zdaleč ni gotova, na koncu opozarja Peter Mizerit. Nadaljnja evforija brez pretresov in brez popravka tečajev navzdol vsekakor ni znamenje, ob katerem bi bilo smiselno vstopati na trg. Vsekakor bo čas pokazal svoje, vlagatelji morajo v tem času biti previdni in spremljati trende na trgu.
