Zvišanje plač v javnem sektorju po dogovoru vlade in sindikatov postopno od leta 2025 do 2028

Predlog novega plačnega zakona, o katerem so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja podpisali izjavo o usklajenosti, določa novo plačno lestvico. Razlika med plačnimi razredi bo namesto sedanjih štirih tri odstotke. Zvišanja plač bodo različna, uveljavila pa bi se postopoma od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.

LJUBLJANA > Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so danes podpisali izjavo o stopnji usklajenosti predloga zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Ministra Boštjan Klemenčič in Franc Props ter vodji sindikalni pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek so ob tem podpisali še postopkovnik o nadaljnjih aktivnostih za uveljavitev prenove plačnega sistema in predvidene odprave plačnih nesorazmerij, torej povišanj plač, ki bodo realizirana postopno do leta 2028.

Predvideli so, da bodo tako kolektivno pogodbo za javni sektor in kolektivne pogodbe dejavnosti ter poklicev kot tudi končni, krovni dogovor parafirali najpozneje do 23. oktobra, podpisali pa do 8. novembra.

Po Boštjančičevih navedbah je celoten finančni učinek plačne reforme v štirih letih približno 1,3 milijarde evrov. Denarja sicer nikoli ni dovolj za vse potrebe in zahteve, a povišanja plač zaposlenih v javnem sektorju so upoštevali v proračunih za prihodnja leta, je dejal finančni minister.

Krovni dogovor bo vključeval tudi določbo, po kateri bo regres za letni dopust prihodnje leto za pet odstotkov višji od minimalne plače, v letu 2026 pa za deset odstotkov. V obeh letih pa bo izplačan v marcu pri februarski plači, tako kot že letos, in ne šele junija, z majsko plačo.

V 15 dneh začetek pogajanj s sindikati v policiji

V postopkovnik so zapisali tudi zavezo, da se bodo v 15 dneh začela pogajanja z reprezentativnimi sindikati v policiji za sklenitev kolektivne pogodbe za dejavnosti javnega reda in varnosti. V Policijskem sindikatu Slovenije se tako na današnjem stavkovnem odboru zaenkrat niso odločili za zaostrovanje, sindikat pa se je odločil podpisati izjavo o usklajenosti.

Pogajalci so se zahvalili drug drugemu za sodelovanje in komentirali tudi potek pogajanj. "Kljub marsikdaj težkim trenutkom, vročim besedam - marsikdaj smo se razšli zelo nezadovoljni, lahko tudi jezni eden na drugega - smo na koncu zmogli toliko moči na obeh straneh, da smo ta dogovor podpisali," je dejal Boštjančič. Vsem se je zahvalil za konstruktivno držo, ki da je sploh v politiki zelo redka. "Včasih smo se šli zelo na živce in se tudi sporekli, vendar pa smo skupaj pripeljali stvari do konca, kar je kljub vsemu neko dokazilo, da se znamo med seboj kljub različnim interesom dogovoriti," pa je ocenil Štrukelj.

Nova plačna lestvica

S predlogom zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju se določa nova plačna lestvica. Razlika med plačnimi razredi bo namesto sedanjih štirih tri odstotke. Predvideno razmerje med najvišjim in najnižjim plačnim razredom pa je ena proti sedem.

Osnovna plača v prvem plačnem razredu je določena v višini 1253,90 evra bruto, v najvišjem, 67., pa v višini 8821,04 evra bruto. V obstoječem sistemu je najvišji 66. plačni razred vreden 6087,86 evra bruto. Del zaposlenih pa dobiva plače, nižje od minimalnih.

Različna zvišanja plač

Zvišanja plač bodo različna. Funkcionarske plače niso bile predmet usklajevanja z reprezentativni sindikati javnega sektorja. Za ostale stebrna pogajanja, na kateri se pogovarjajo o konkretnih uvrstitvah posameznih delovnih mest, pa še niso zaključena. So se pa vlada in sindikati dogovorili o postopni uveljavitvi povišanja plač. Dogovorjen dvig bi razdelili na šest obrokov, prvi je predviden s 1. januarjem 2025, zadnji s 1. januarjem 2028.

Načeloma naj bi v prvih treh obrokih izplačali po 12 odstotkov predvidenega dviga, v naslednjih dveh po 15 odstotkov, v zadnjem pa razliko. A ker bi obenem nominalno določili najnižjo višino izplačila ob posameznem obroku, bi javni uslužbenci, odvisno od dviga njihove plače, povišanje lahko v celoti dosegli že v manjšem številu obrokov.

Ob prvem obroku bi tako javni uslužbenci pridobili pravico do izplačila najmanj sto evrov razlike oziroma celoten dvig, če ta ne dosega sto evrov. Tudi pri drugem dvigu je predviden znesek sto evrov oz., če preostanek razlike znaša manj, se ta izplača v celoti. Za tretji, četrti in peti obrok pa so predvideni zneski 70, 50 in sto evrov, seveda za tiste, ki do takrat že ne bodo pridobili pravice do višje plače v celoti.

Boštjančič: Nihče ne bo več imel plače, nižje od minimalne

Glavni razlog za to postopnost je v vzdržnosti sistema javnih financ. Višjih plač bodo najprej deležni najslabše plačani uslužbenci, nihče pa ne bo več imel plače, nižje od minimalne, je pojasnil minister Boštjančič. Nov plačni sistem v javnem sektorju bo po njegovih besedah pomagal pri konkurenčnem boju za kadre. "Nikakor ne trdim, da bomo s tem novim plačnim sistemom rešili vse probleme, ogromno dela nas še čaka," meni.

Da bodo v prihodnjih tednih uskladili tudi dogovore po posameznih panogah, verjame tudi Props. Po njegovih besedah je cilj tako vlade kot sindikatov uslužbenski sistem z usposobljenimi in zadovoljnimi zaposlenimi, da bodo državljani in podjetja storitve države dobili na ustreznem nivoju.

Po Počivavškovih besedah veliko število podpisnikov na sindikalni strani potrjuje, da so uspeli zelo raznolike interese različnih delov javnega sektorja spraviti na isti imenovalec. Da gre za najbolj kompleksno spremembo plačnega sistema po letu 2008, je izpostavil tudi Štrukelj. Oba pa sta opozorila, da še niso na cilju, saj so sklenitve kolektivnih pogodb in uvrščanje delovnih mest v plačno lestvico za javne uslužbence bistvenega pomena.

Občutno boljše plače najnižje plačanih

So pa po Štrukljevih besedah po dveh letih pogajanj postavljeni temelji za dosego končnega cilja. "Verjetno nihče ni posebej navdušen, je pa to zelo pomemben korak," je dejal. Na sindikalni strani so kot pomembno izpostavili, da nihče ne bo več imel osnovne plače pod minimalno, da se bodo v prihodnjih dveh letih občutno izboljšale plače najnižje plačanih in da naslavljajo tudi vprašanje razvrednotenja plač, ki ne bodo več tako prepuščene inflaciji.

Po Počivavškovih besedah so danes od poslancev koalicije dobili zagotovilo, da bodo spoštovali tisto, kar so se sindikati in vlada dogovorili glede tega zakona in da v dogovorjene rešitve ne bodo posegali. Vlada bo predvidoma zakonski predlog obravnavala na četrtkovi seji in ga poslala v DZ.

Kot problematično pa je Štrukelj omenil to, da "v resnici ni prišlo do odprave plačnih nesorazmerij, ampak do nekega relativno splošnega zvišanja plač, ki je sledilo tistemu prvemu stavkovnemu dogovoru". Prav tako se po njegovih besedah v nov plačni sistem prenašajo nekateri sistemski problemi sedanjega. Da plačni zakon ne bo razrešil vseh težav, meni tudi Počivavšek. Ob tem je opozoril na razlike v možnostih napredovanja v nazive, različne strukture delovnih mest po posameznih dejavnostih ter neenotne opise del in nalog.

Funkcionarjem se bodo plače zviševale pozneje

Boštjančič se je dotaknil še pogovorov o plačah funkcionarjev, med katerimi so po njegovih besedah prav tako eni bolj, drugi manj zadovoljni. Glede na predvideno postopno zviševanje plač se bodo funkcionarjem plače zviševale pozneje, tisti z najvišjimi plačami bodo največji delež dobili z zadnjim obrokom leta 2028, je pojasnil. Ob tem bodo po njegovih napovedih za vladne funkcionarje predlagali, da se plače ne usklajujejo do naslednjega mandata.

---