NK Bravo meša štrene velikim
V 21. kolu je ljubljanski Bravo v članski moški nogometni ligi Telemach šokiral Mariborčane in iz Ljudskega vrta odnesel tri dragocene točke, bilo je 2:3. To je bila prva zmaga Brava proti Mariboru po štirih medsebojnih tekmah. Ključno vlogo pri zmagi ljubljanske zasedbe, ki je na zadnjih osmih tekmah vpisala šest zmag in dva remija, je odigral dvakratni strelec Gašper Jovan. Tako Maribor, ki je prekinil niz štirih tekem brez poraza, na drugem kot Bravo na tretjem mestu imata zdaj po 39 točk. V nogometnih logih je slišati, da je NK Bravo pravi fenomen.
Korak za korakom
»NK Bravo sledi normalni nogometni filozofiji. Usmerjeni so v mlade igralce, poudarek je na domačem kadru, svoje pa doda kakovostno delo na terenu. Predvsem so vse podredili svojim zmožnostim, tako kadrovskim kot finančnim. Ob tem zelo kakovostno delajo z mladimi kategorijami, od koder črpajo kader za člansko ekipo, temu pa dodajo solidne tujce. Predvsem pa gredo korak za korakom – to je smer, ki jo je postavil ustanovitelj kluba Darko Klarič,« o fenomenu Brava pove trofejni trener Bojan Prašnikar, ki se rad spomni sodelovanja s Klaričem v Celju, ko je klub nosil ime Publikum, svoje nogometno zadoščenje pa je Klarič našel v Ljubljani.
Ideja o ustanovitvi novega kluba je v glavnem mestu začela cveteti že leta 2005, ko nekaj staršev otrok iz MNK Ljubljana ni bilo zadovoljnih s pogoji dela za mlade nogometaše. Razmere so bile predstavljene Darku Klariču, ta se je v začetku leta 2006 odločil stopiti na novo pot, z nepopisanim listom z imenom NK Bravo. Že ob ustanovitvi kluba se je vse dogajalo bliskovito hitro: ustanovna skupščina, uradna registracija kluba, vpis v register društev. Marca je luč sveta ugledala spletna stran, aprila 2006 je bil NK Bravo sprejet v MNZ Ljubljana.
NK Bravo je začel z dvema selekcijama, U10 in U12. Igralci in starši so v novo zgodbo vstopili zgolj zaradi zaupanja v trenerje in vodstvo kluba. Hitro so prišli prvi uspehi: na prvem turnirju, Mundial 2006, v Celju je bila ekipa U10 v finalu boljša od Crvene zvezde. Od začetka je vodstvo spodbujalo igranje na močnih mednarodnih turnirjih. Najprej Como v Italiji, kjer sta obe ekipi zasedli 2. mesto, nato prva zmaga v tujini, v Žilini na Slovaškem je ekipa U11 osvojila turnir. Od mlajših selekcij je klub kmalu dobil člane, ki so resni tekmeci v elitni slovenski članski ligi, lani poleti so se premierno predstavili tudi v Evropi.
Iz Hajduka v Bravo
Devetnajstletni Borna Buljan je novi vratar Brava. Nekdanji up Hajduka, ki je osemkrat zaigral tudi za člansko ekipo Splitčanov, se je s Šiškarji dogovoril za sodelovanje do konca sezone 2025/26, lahko pa se še podaljša. »Veseli nas, da v naše vrste prihaja tako talentirani vratar. Borna je v dresu Hajduka igral za vse mlajše selekcije, kot najstnik je debitiral tudi za člane. Pri komaj 19 letih je doživel že ogromno nogometnih trenutkov, med drugim je osvojil hrvaški pokal, pred njim pa je zagotovo svetla prihodnost. Dobrodošel v Ljubljani,« je dejal Dejan Močnik, športni direktor ljubljanskega kluba. Borna je za člansko ekipo Hajduka debitiral 14. aprila lani, v sezoni 2022/23 pa se je z Dalmatinci uvrstil v finale mladinske lige prvakov UEFA. Buljan je zablestel v četrtfinalu, v tekmi proti Borussii Dortmund, ko so Splitčani napredovali po izvajanju kazenskih strelov. Omeniti velja še to: Roko Baturina je v sezoni 2019/20 navduševal v dresu NK Bravo in eksplodiral: 24-letnik je trenutno v Španiji, kjer igra za Malago, v Bravo pa zdaj prihaja njegov najmlajši brat Marin.
Redko menjajo trenerje
»Za vsak uspeh sta potrebna znanje in trdo delo. Trener Aleš Arnol ima to odliko, je delaven, vztrajen, želi napredovati. Tudi zato je NK Bravo primer neke pozitive v slovenskem nogometu. Predvsem pa je to klub, ki potrjuje, kaj se lahko naredi v Sloveniji, če se upošteva stroka. Ob tem bi se morali nekateri klubi v Sloveniji zamisliti, kaj počnejo in kako preskakujejo stopnice, ki jih ne bi smeli,« Prašnikar hvali delo glavnega trenerja Arnola, ki je pred dvema letoma prevzel ekipo od Dejana Grabiča; ta je člane vodil šest sezon, pred njim je bil trener Boštjan Kreft. »Bravo je klub, ki ne menja trenerja kar tako,« poudari Prašnikar, ki Bravo izpostavi kot vzorčni model, ko slovenski igralci dobivajo priložnost.
Iz Brava v svet
Iz Brava je šlo v svet vsaj 23 igralcev: David Brekalo igra v ZDA v Orlandu, Vanja Drkušić se je selil v ruski Zenit, Jaka Bijol je v Udineseju, Adam Gnezda Čerin v Panathinaikosu. Zadnji, ki je odletel iz Bravovega gnezda, je Gašper Trdin, ki je postal novi član bolgarskega kluba Levski.
»Tudi NK Koper je na podobni poti, slovenska ekipa, slovenski trener. Je pa res, da ima slednji nekaj več kapitala pa tudi večjo fluktuacijo tujih igralcev,« dodaja Prašnikar, ki se zaveda, da lahko slovenski nogomet dosega uspehe – uspeh članov in reprezentance U21 na evropskem prvenstvu – le, če bo delal več, bolje ter strokovno. »To velja tako za stroko kot upravljavce klubov. Tu ni odkrivanja tople vode,« je jasen Prašnikar, ki se kot predsednik Združenja nogometnih trenerjev Slovenije zaveda pomena stroke. Ne nazadnje je ZNTS v enem letu pripravil 10 seminarjev, ki se jih je udeležilo 1700 trenerjev; pri demonstraciji vaj ZNTS pogosto sodeluje z NK Bravo.
DNK
»Maribor je šel na pot, ki je prinesla spremembe. Ali bo to prineslo DNK novega Maribora, pa je vprašanje. Ključna faktorja bosta delo in znanje,« dodaja 72-letni Bojan Prašnikar, ki je bil trikrat selektor slovenske nogometne reprezentance, Maribor je popeljal v ligo prvakov, lovorike je osvajal z Olimpijo, vodil je tudi Muro, Celje, Rudar in Primorje, bil je trener na Cipru in v Nemčiji.
