Vlada je na današnji dopisni seji potrdila predlog zakona o dolgotrajni oskrbi za sprejem po nujnem postopku in predlog novele zakona o socialnem varstvu, katerih obravnavo je začela na četrtkovi seji. Predvideno je sicer bilo, da se bo pred dokončno potrditvijo predlogov do njih opredelil Ekonomsko-socialni svet, a na petkovi seji ni bil sklepčen.
Predlog zakona odpravlja pomanjkljivosti zakona o dolgotrajni oskrbi, in sicer pristojnost vstopnih točk prenaša na centre za socialno delo (CSD), ureja področje financiranja dolgotrajne oskrbe, oskrbovalcem družinskega člana omogoča, da nadaljujejo izvajanje storitev tudi po 1. januarju 2024. Z navedenim datumom bodo namreč obstoječi družinski pomočniki prevedeni v oskrbovalce družinskega člana. Določba prvega odstavka 134. člena uvaja domnevo, da je ob izpolnjevanju ostalih pogojev, z dnem uveljavitve predloga zakona za osebe izpolnjen pogoj gostote zavarovanja v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.
Primerna časovnica
Kot so pojasnili na ministrstvu za solidarno prihodnost, predlog ureja postopen začetek izvajanja pravic do dolgotrajne oskrbe. Uvedba dolgotrajne oskrbe je obsežen in pomemben nacionalni projekt na področju socialne varnosti, obstoječi zakon pa za začetek uporabe pravic določa 1. januar 2024. Navedeni rok predstavlja prekratek rok za prehod na nov sistem dolgotrajne oskrbe, saj ne omogoča pravočasne izvedbe aktivnosti za vzpostavitev sistema in prehoda izvajalcev na nov sistem.
Opredelitev primerne časovnice je za vse deležnike ključnega pomena za zagotovitev materialnih pogojev dela, kadrov in potrebne sistemske in podporne rešitve za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Glede na to da časovnica, določena v zakonu, ne omogoča pravočasnega začetka izvajanja dolgotrajne oskrbe, je nujno in neodložljivo, da se na novo določi prehodno obdobje za začetek uporabe pravic do dolgotrajne oskrbe, tako da se izvajanje posameznih pravic zamakne na kasnejše datume, so navedli.
Sistemsko urejanje dolgotrajne oskrbe naslavlja velik del populacije, ima velike finančne posledice in vpliva tudi na ostale stebre socialne varnosti. Ker izvedbenih rešitev, ki jih predvideva zakon, ni mogoče izvesti v predvidenem obsegu in predvidenih rokih, je sprejem predloga zakona nujen, da se preprečijo nepopravljive posledice za delovanje države in državnega proračuna, so še navedli na ministrstvu.
Zakonski predlog naj bi v torek podrobneje predstavil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
STA
