Slovenija se je po indeksu blaginje za leto 2023, ki ga izračunava inštitut Legatum, uvrstila na 27. mesto med 167 državami, tri mesta nižje kot leta 2007 ob začetku izračunavanja indeksa. Uvrstitev naše države je enaka kot v obdobju pred covidom-19 oziroma od leta 2016 do leta 2019.. V letih 2021 in 2022 smo napredovali na 25. mesto, a sta nas letos ponovno prehiteli Češka in Portugalska. Slovenija se je na svetovni lestvici sicer najbolje uvrščala od leta 2009 do leta 2012, na 23. mesto.
Od leta 2007 se uvrščanje držav v prvo trideseterico ni bistveno spremenilo, najvišje uvrščene ostajajo države s severa Evrope. Na prvem mestu je Danska, sledi Švedska. V letu 2023 se je prvi deseterici, v kateri prevladujejo evropske države, kot deseta pridružila Nova Zelandija. V drugi deseterici so bile ob evropskih državah še Kanada, Avstralija, Japonska, Singapur, ZDA in Tajvan, v tretji deseterici pa Hongkong in Južna Koreja.
Med državami EU se je Slovenija v letu 2023 uvrstila na 15. mesto. Uvrstitev je enaka kot v obdobju 2015–2019 in sodi med najnižje doslej. Najvišje je bila Slovenija uvrščena od leta 2009 do leta 2012, ko je bila 11. v EU. Slovenijo so v zadnjem desetletju prehitele Španija, Portugalska, Češka in Estonija. Od leta 2007 so najbolj napredovale Estonija (za sedem mest na 21. mesto), Litva (za šest mest na 32. mesto) in Češka (za pet mest na 25. mesto). Najbolj so nazadovale Madžarska (za pet mest na 42. mesto), Grčija (za štiri mesta na 40. mesto) in Slovenija.
Najbolje nam gre pri okolju, najslabše pri upravljanju države
Slovenija se je letos med 167 državami sveta najbolje uvrstila v kategoriji okolja, na 4. mesto, najslabše pa v kategoriji upravljanja države, na zgolj 37. mesto. Najbolj, za štirinajst mest, je Slovenija med letoma 2007 in 2023 napredovala v kategoriji zdravja, za sedem mest pa v kategoriji varnosti. Za dve mesti smo napredovali še v treh kategorijah (življenjski pogoji, infrastruktura in dostop do trgov ter socialni kapital). Glede okolja smo na istem mestu kot leta 2007, v ostalih petih kategorijah pa smo nazadovali - najbolj, za trinajst mest, v kategoriji osebne svobode, za šest mest v kategoriji kakovosti gospodarstva in za tri mesta glede investicijskega okolja..
Indeks blaginje (angl. Prosperity index), meri blaginjo držav po svetu s širokim naborom kazalnikov v okviru 12 dimenzij oziroma kategorij. Dimenzije, ki predstavljajo tri stebre družbene blaginje (vključujoča družba, odprto gospodarstvo, opolnomočeni ljudje), so varnost, osebna svoboda, upravljanje države, socialni kapital, investicijsko okolje, podjetniški pogoji, infrastruktura in dostop do trgov, kakovost gospodarstva, življenjski pogoji, zdravje, izobraževanje in okolje.
Kazalniki so izračunani z različnimi metodami ter za različna časovna obdobja oziroma leta glede na razpoložljivost podatkov. 300 kazalnikov je zbranih iz 81 različnih podatkovnih baz, med katerimi prevladujejo podatki mednarodnih organizacij, kot so OZN, Unesco, Svetovna banka, WEF, Gallup, WVS Freedom House, ILO, IMF... Kazalniki poleg uporabe statističnih podatkov temeljijo na reprezentativnih vzorcih prebivalstva (na primer Gallup) ter anketah strokovnjakov za različna področja. Zadnji dostopni podatki, vključeni v izračun indeksa blaginje za leto 2023, so iz leta 2022. V skladu z metodološkimi posodobitvami (tudi za leto 2023) so rezultati za prejšnja leta preračunani, kar omogoča primerjavo skozi čas.
