REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj »smrdi do neba«, kako lažejo mediji in kaj so zgrešili ob komentiranju razkritij novih »dokumentov Pentagona«?

Zakaj »smrdi do neba«, kako lažejo mediji in kaj so zgrešili ob komentiranju razkritij novih »dokumentov Pentagona«?Medijska obsedenost z blatenjem Jacka Texeire, ker je 'razkril' dokumente z oznakami STROGO TAJNO in TAJNO, s katero so ga nedvomno (mediji) že obsodili za krivega, je le še en simptom avtoritarne mrzlice, ki je zajela številne prebivalce ZDA. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Po razkritju identitete domnevnega krivca za uhajanje strogo zaupnih dokumentov (21-letnega Jacka Texeire) se je marsikje in celo med tistimi, ki se spoznajo na obveščevalno delo, vnela resna razprava.

Prvo vprašanje seveda je, ali gre za resnične podatke – ali za spretno dezinformacijsko kampanjo ameriške vohunske agencije CIA?

Larry C. Johnson, dolgoletni analitik Cie je pojasnil, zakaj mu zadeva »smrdi« in zakaj je po svoje tako šokantno, da so ti dokumenti sploh zagledali luč sveta.

Johnson dopušča tudi možnost, da gre za namerno puščanje informacij, da bi se ameriška javnost pripravila na poraz v Ukrajini.

»Medijska obsedenost z blatenjem Jacka Texeire, ker je 'razkril' dokumente z oznakami STROGO TAJNO in TAJNO, s katero so ga nedvomno (mediji) že obsodili za krivega, je le še en simptom avtoritarne mrzlice, ki je zajela številne prebivalce ZDA.

Pozabite na prvi amandma. Ostanite v temi in zaupajte vladi, da vam bo povedala, kar morate vedeti. Preden se pridružite mafiji, ki si želi linčati ubogega otroka, naj povem, kaj sta dva moja prijatelja, ki sta veterana Cie in letalskih sil, rekla o tej aferi v zadnjih nekaj dneh.«

Po navedbah Larrya C. Johnsona oba njegova prijatelja, veterana Cie in letalskih sil ZDA, pravita, da zgodba in domnevna dejstva »smrdijo do neba.«

»En je dolgoletni prijatelj, veteran Cie, ki še vedno zagotavlja svetovalne storitve za vlado ZDA in ima enako visoka dovoljenja, kot jih je imel pred upokojitvijo. Je izkušen operativni častnik. Novačil je tujce za vohunjenje v imenu Združenih držav, upravljal visoko tajne programe ter načrtoval in izvajal številne tajne akcije. Z drugimi besedami, ni namizni džokej.

Pred 18 leti sva začeli sodelovati pri zagotavljanju učne podpore različnim vojaškim poveljstvom s pisanjem in izvajanjem vojaških vaj. Vse najino delo je potekalo v SCIF in imeli sva dovoljenja, ki so nama omogočila dostop do STROGO TAJNIH, LOČENIH OBVEŠČALNIH PODATKOV. Pred petimi leti sem prenehal s tem delom, on pa je nadaljeval.«

Larry Johnson
Larry C. Johnson. Vir: Posnetek zaslona, Telegram

»V 18 letih dela na teh visoko tajnih vajah nismo nikoli videli E3 (gre za častnika letalskih sil prvega razreda) nikjer v SCIF. Vpoklicano osebje, ki je delalo na teh STROGO TAJNIH vajah, je imelo rang vsaj štabnega narednika (E5).

Torej, kaj počne skromni E3 v SCIF z gradivom STROGO TAJNO in brez nadzora? To je prva rdeča zastava.

Druga rdeča zastava, kot sem omenil že prej, je delna kopija obveščevalnega poročila operacijskega centra Cie. Oba sva imela dostop do sistemov Cie, ki so na voljo na vojaških strežnikih, in nikoli nisva videla poročila CIA operacijskega centra na kateremkoli od teh sistemov. Nikoli! Kako je ta 21-letni fant dobil to v roke?«

»Danes sem klepetal z drugim prijateljem. Je novejšega letnika. Ugotovil sem, da je upokojeni polkovnik ameriških letalskih sil in da je bila njegova zadnja služba pri letalskih silah inšpekcija, certificiranje in spremljanje SCIF letalskih sil. Vau! Govorite o naključju. Vprašal sem ga, kaj meni o zgodbi, ki jo mediji težko prodajajo o 21-letniku s kopico razkritih dokumentov TS? Rekel mi je: 'Nima smisla.'

Navedel je enake točke kot moj kolega iz Cie - kako ima 21-letnik z ravnijo E3 to vrsto dostopa? Moj upokojeni polkovnik tega nikoli ni videl v svoji karieri. Rekel mi je: 'Otroci te starosti bi lahko imeli dovoljenje za dostop do le zaupnih podatkov'…

Nekaj ni v redu z medijsko zgodbo, ki je bila predstavljena svetu o fantu, ki je objavil razkritje v klepetalnici za igričarje. Dokumenti niso naključno izbrani. Če je bil namen objaviti zaupne podatke, da bi naredil vtis na kup najstniških igričarjev, zakaj je potem večina gradiva le o vojni v Ukrajini?«

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

»Nazadnje so nam po poročanju Washington Posta povedali, da obstaja 300 dokumentov. Res? Kje so?

Uspelo mi je najti le približno 18 dokumentov. Je kdo od vas videl 100 strani, za katere mediji trdijo, da so bile objavljene na spletu?

Že samo to neskladje zame dvigne še eno veliko rdečo zastavo. Zakaj je bilo Washington Postu dovoljeno brati/videti 300 visoko tajnih dokumentov? Novinarji Posta nimajo varnostnih potrdil. Vendar je v redu, da pregledajo te dokumente?« sklene nekdanji častnik Cie in opozori tudi na sramotno vlogo, ki jo opravljajo ameriški mediji (in enako vlogo v tem trenutku opravlja večina slovenskih medijev) v tej zgodbi.

Sramotna vloga se zrcali v dejstvu, da je večina medijev v Združenih državah zavrnila svoje temeljno poslanstvo – razkritje resnic, ki jih vlada želi skriti pred javnostjo.

Pred petdesetimi leti sta New York Times in Washington Post vodila v nasprotovanju prizadevanjem Nixonove administracije, ki si je želela preprečiti objavo visoko tajnih Pentagonovih dokumentov.

Ti dokumenti so razkrili, da je ameriška vlada pod republikanskim in demokratskim predsednikom lagala ameriški javnosti o vojni v Vietnamu.

Pred petdesetimi leti sta New York Times in Washington Post vodila v nasprotovanju prizadevanjem Nixonove administracije, ki si je želela preprečiti objavo visoko tajnih Pentagonovih dokumentov. In danes? Prav ti dve medijski hiši navdušeno pomagata ameriški vladi pri identifikaciji tistega, ki razkriva informacije, in ga medtem blatita.

In danes?

»Prav ti dve medijski hiši navdušeno pomagata ameriški vladi pri identifikaciji tistega, ki razkriva informacije, in ga medtem blatita. Toliko o upravičenosti prvega amandmaja,« je razočaran Johnson.

Tu ima Johnson prav.

A glede samega pomena razkritij nekoliko drugače ocenjuje drugi nekdanji ameriški marinec in specialist za orožje in obveščevalno dejavnost, Ian Kummer, ki v članku z naslovom »Zakaj se vsi motijo glede uhajanja podatkov iz Pentagona« podaja drugačno mnenje o celotni zadevi.

Strinja se, da obstajata dva tabora komentatorjev: ljudje, ki mislijo, da je to uhajanje resnično, in ljudje, ki mislijo, da je ponaredek.

»Mislim, da je resnično,« oceni nekdanji obveščevalec in nato v obliki vprašanj in odgovorov pojasni svoje videnje razkritij.

»Že od začetka sem sumil, da je oseba, odgovorna za uhajanje, konservativni navdušenec nad orožjem. Ni vam treba biti Sherlock Holmes, da bi to ugotovili, v ozadju objavljenih fotografij so bile osebne stvari. Zakaj pa bi imel letalec nizkega ranga dostop do tako občutljivih materialov?

Zakaj pa bi imel letalec nizkega ranga dostop do tako občutljivih materialov?

Kajti vojaško štabno delo vključuje veliko ljudi in tudi nižji čin ima vsaj nekaj dostopa. To je najpogosteje naveden razlog, da ljudje dvomijo v legitimnost uhajanja informacij, in mislim, da je to neumno. So vsi pozabili na Chelsea Manning?

Obstajata dva dejavnika, ki vplivata na dostop osebe do tajnega gradiva. 1) Imeti mora ustrezno varnostno dovoljenje in 2) imeti mora 'potrebo da ve'. Dostop do vojaških dokumentov se po konceptu ali izvedbi res ne razlikuje od tistega v civilnem podjetju. Obstajajo fizične datoteke, vendar je velika večina informacij digitalnih, dostopnih v varnem omrežju in shranjenih na skupnih diskih. Za dostop do določene datoteke potrebujete poverilnice, tako za omrežje (s prijavo v računalnik) kot privilegije za dostop do mape, ki jo poskušate odpreti.

Kot sem razložil v prejšnjih objavah o uhajanju informacij, je vojaško osebje razdeljeno na različne enote ali oddelke, kot so kadrovski, obveščevalni, operativni, logistični itd. Torej oseba, ki dela na primer v obveščevalni službi (J2), ne bo imela možnosti dostopa do datotek iz financ (J8). Morda ji bo omogočen dostop do datotek drugih delovnih odsekov, kot so operacije, če lahko utemelji, zakaj jih potrebuje, in je dostop odobren.

V primeru Teixeire pa gre očitno za IT specialista (J6), kar pomeni, da bi teoretično lahko imel dostop do vsega.«

In zakaj bi rezervist sploh imel dostop?

In zakaj bi rezervist sploh imel dostop?

»To je pogosta napačna predstava o delovanju komponent ameriške rezerve. Vse te komponente imajo osebje za polni delovni čas in zelo pogosto je, da rezervist celotno kariero dela polni delovni čas. Običajno je tudi, da oseba opravlja začasne naloge za polni delovni čas in gre na napotitve, tako v ZDA ali nekje v tujini. To sem počel kot pripadnik nacionalne garde in kot rezervist vojske.

Poglejte, to so dnevne objave, ki vključujejo veliko različnih ljudi in dostop do informacij lahko zmanjšate le za določeno število ljudi. In končno, kakršno koli prizadevanje za zmanjšanje dostopa ne bi bilo pomembno, ker je obtoženi razkrivalec informacij IT strokovnjak, zato bi imel dostop ne glede na vse te ukrepe.

Ne pozabite tudi, da tukaj ne govorimo o napadu na bin Ladna. To so le dokaj vsakdanji napotki o dolgočasnih temah, kot so število streliva in teoretične ofenzive. Te informacije, ki so pricurljale v javnost, so neprijetne in škodljive, vendar to niso nujne informacije, zaradi katerih bi nekdo bil ubit – na primer, če bi bin Laden izvedel točen čas, ko ga bodo mornariški tjulnji obiskali.«

Na teorijo, da je šlo za namerno uhajanje Ian Kummer gleda s skepso: »Psyop! Psyop! Psyop! V redu, recimo, da je bilo to namerno uhajanje podatkov. Kakšnemu možnemu namenu bi služilo? Če bi Bidnova administracija iskala izhod iz ukrajinskega konflikta, se ji ne bi bilo treba izmisliti neumnega uhajanja informacij. Samo naredili bi to. Če bi želeli povečati napore v Ukrajini in eskalirati, bi to lahko storili. To uhajanje ne služi nobenemu namenu.

In če boste trdili, da je uhajanje informacij namerno dezinformacija, v redu, no, kdo stoji za tem? CIA? FBI? Ministrstvo za obrambo? Ministrstvo za obrambo sicer izvaja informacijske operacije, vendar ne takšne, da vržeš lastnega tipa pod avtobus. Prav tako ne verjamem, da bi drugi agenciji dovolili, da vrže svojega tipa pod avtobus. Se spomnite McCarthyja? Izgubil je s svojim protikomunističnim lovom na čarovnice, medtem ko je ciljal na uslužbence državnega ministrstva. Ko je postal prevelik za svoje hlače in je šel v lov na vojsko, so ga obesili, da se posuši. To je resnično življenje, ne risanka.

Res je, da je v uradniški politiki običajno, da ljudje na višjih položajih pokrivajo svoje riti tako, da za vse krivijo nižjega uslužbenca, vendar tukaj ne vidim nobenega dokaza za to. Nek tip, ki objavlja tajno gradivo na spletu za to, da bi se bahal, je najpreprostejša in najverjetnejša razlaga za to, kar se je zgodilo.«

Tajni dokument NATO
Tajni dokument NATO. Vir: Posnetek zaslona

Toda če je uhajanje resnično, zakaj je veliko informacij v njem tako vprašljivih?

Ko en obveščevalni častnik pravi, da dobiva super hude tajne informacije o Ukrajini, Siriji ali Iraku, v resnici misli na to, da bo brskal po internetu, dokler ne najde česa za kopiranje in prilepljanje.

»Ker so sposobnosti ZDA za zbiranje obveščevalnih podatkov močno precenjene, zlasti v vojni, ki vključuje tretjo državo, kjer jim moramo večinoma verjeti na besedo za to, kar se dogaja. To ni film.

Ko en obveščevalni častnik pravi, da dobiva super hude tajne informacije o Ukrajini, Siriji ali Iraku, v resnici misli na to, da bo brskal po internetu, dokler ne najde česa za kopiranje in prilepljanje. To ponavljam, vendar se mi ob tem ljudje samo smejijo - res pa je, da je velika večina vojaških obveščevalnih podatkov odprtokodnih.

Orodja, kot so brezpilotna letala in sateliti, so dobra, vendar vam ne bodo povedala podrobnosti, kot so sovražnikova poročila o žrtvah. Pri takšnih stvareh se mora ameriški obveščevalec zanesti na ukrajinske vire ali spletna mesta tretjih oseb. Počutim se, kot da bi moralo biti to zelo očitno, vendar je težko doseči, da bi ljudje to razumeli,« sklepa nekdanji marinec in specialist za obveščanje.

Prav tako dvomi o tem, da bi razkrivanje lahko bilo delo zarote poljubne skupine ljudi.

»Obstaja ideja, zlasti v ruskih krogih, da morda obstaja zarota ameriških častnikov, ki niso zadovoljni z vojno in želijo končati našo udeležbo v njej z neprijetnim uhajanjem informacij. To je možnost, ki je ne morem dokončno dokazati ali ovreči, vendar dvomim.

ZDA so neposredno v vojni z Rusijo, kljub vsem Bidnovim lažem, da nismo. Kljub vsej ogromni podpori in celo neposredni vpletenosti ZDA Ukrajina izgublja, in to hudo. Skoraj vsak korporativni medij v ZDA je v žepu Bidnove administracije.

Kot sem omenil že na samem začetku, zaradi površnega načina, kako so te slike pricurljale v javnost, mislim, da niso bile namerno razkrite v javnosti (če je Teixeira kriv, si najverjetneje ni mislil, da bodo te slike kdaj videli zunaj njegovega neumnega kanala na Discordu), obstaja preprosto preveč tveganja in ni zagotovila, da bodo preiskovalci nehali iskati tudi potem, ko bo Teixeira obsojen.

Prav tako ni smiselno razkrite dokumente postaviti na Discord namesto na rusko platformo. Objava zaupnih podatkov na kateri koli ameriški platformi prinaša tveganje, da bodo uporabniški podatki posredovani oblastem. Torej, če bi bil jaz krt, bi se držal ruske platforme, ki očitno ne bi bila motivirana za sodelovanje z ameriško preiskavo in je veliko manj verjetno, da bi bila nanjo prisiljena.«

Je torej puščanje pomembno?

Komu verjeti? Presodite sami…

»Da, absolutno. Spodaj povezan segment Tuckerja Carlsona (spodaj) popolnoma zadene žebljico na glavico. Iz tega uhajanja se lahko naučimo tri ključne lekcije:

- ZDA so neposredno v vojni z Rusijo, kljub vsem Bidnovim lažem, da nismo.

– Kljub vsej ogromni podpori in celo neposredni vpletenosti ZDA Ukrajina izgublja, in to hudo.

- Skoraj vsak korporativni medij v ZDA je v žepu Bidnove administracije. Objavljajo zgodbe samo, če jim je to dovoljeno, ali eksplicitno ponavljajo govorne točke neposredno od vlade. Kot sta povedala tako Tucker Carlson kot Glenn Greenwald, nikogar od njih ne zanima vsebina uhajanja informacij iz Pentagona, zanima jih le neposredna pomoč vladi pri iskanju odgovorne osebe in sprejemanje cenzure, da preprečijo, da bi se takšno uhajanje ponovilo.«

Komu verjeti? Presodite sami…

Kar se tiče podpisanega, pa menim naslednje: Larry C. Johnson je odličen analitik, ima popolnoma prav glede sramotne vloge, ki jo večina zahodnih (in slovenskih) medijev znova igra v tej zgodbi, a se v tem primeru nagibam k razlagam Iana Kummerja.

Tulsi Gabbard ima (zgoraj) prav tako prav - največja sramota je, da poskušajo mediji večino zelo neprijetnih informacij skriti in se sedaj obešajo le na vir informacij - ne pa na informacije same.

V bistvu ameriški časniki, ki jih v slovenskih medijih najbolj čislajo, kot sta New York Times in Washington Post - zaradi razkritij dokumentov sedaj zahtevajo še strožjo cenzuro.

In to se v političnih krogih in krogih njihovih medijskih podrepnikov v ZDA in v zaveznicah - celo odobrava...

V prihodnje se bomo zato nekoliko bolj podrobno lotili še nekaterih podatkov v razkritih dokumentih – tistih, ki so jih drugi mediji namerno spregledali ali preskočili z izgovorom, da gre za dezinformacije...

Kajti niso. In v resnici razkrivajo obupno stanje na fronti v Ukrajini ter drugo plat vojne, ki jo Zahod izgublja...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke