Pregled - svet, 23. 9. (ponedeljek)

BEJRUT/TEL AVIV - Izrael je izvedel enega najobsežnejših napadov na šiitsko gibanje Hezbolah na jugu in vzhodu Libanona. Napad so izvedli tudi v prestolnici Bejrut, kjer naj bi ciljali na poveljnika gibanja v južnem Libanonu Alija Karakeja. Zadeli so več kot 1300 ciljev. V napadih je bilo ubitih najmanj 356 ljudi, od tega 24 otrok, še več kot 1200 jih je bilo ranjenih. Številni Libanonci so začeli bežati s prizadetih območij. Gibanje se je odzvalo s povračilnimi napadi na Izrael, ki so med drugim sprožili sirene v Haifu, kjer so se številni zatekli v zatočišča.

TEL AVIV - Izraelska vojska spreminja varnostno ravnovesje ob severni meji z Libanonom, je izjavil izraelski premier Benjamin Netanjahu in v luči smrtonosnih napadov na jug Libanona dodal, da Izrael ne čaka na pojav groženj, temveč jih že vnaprej preprečuje.

BEJRUT - Libanonski premier Nadžib Mikati je v luči obsežnih napadov izraelsko vojaško kampanjo označil za uničevalni načrt in ZN pozval k ukrepanju. Misija ZN v Libanonu (UNIFIL) pa je pozvala k umiritvi razmer in zaščiti civilistov. Opozorili so, da napadi na civiliste ne predstavljajo le kršitve mednarodnega prava, ampak gre lahko tudi za vojne zločine.

MOSKVA/BAGDAD/NEW YORK - Iranski predsednik Masud Pezeškian je dejal, da si Izrael prizadeva za širši konflikt v regiji. Stopnjevanje spopadov med Izraelom in libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah je izjemno zaskrbljujoče, pa je sporočila Rusija. Iraški šiitski verski voditelj ajatola Ali Sistani je pozval h končanju izraelske agresije na Libanon.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Joe Biden je zagotovil, da si ZDA prizadevajo za zmanjšanje napetost v Libanonu, potem ko je Izrael izvedel enega najobsežnejših napadov na šiitsko gibanje Hezbolah. Iz Pentagona so medtem sporočili, da bodo v luči zaostrovanja razmer na Bližnji vzhod poslali manjšo število dodatnih vojakov. Trenutno je v regiji okoli 40.000 uslužbencev ameriške vojske.

ŽENEVA - Rusija ukrajinskim zapornikom namerno odreka zdravstveno oskrbo, zdravniki v enem od zaporov pa celo sodelujejo pri mučenju, piše v poročilu preiskovalne komisije ZN za Ukrajino. Komisija je sicer že v preteklih poročilih opozorila, da Rusija na zasedenih ukrajinskih ozemljih krši človekove pravice in izvaja vojne zločine.

KIJEV - V ruskih napadih na ukrajinsko regijo Herson je bila v nedeljo ubita ena oseba, sedem pa ranjenih, so sporočile tamkajšnje oblasti. Ponoči je bilo tarča ruskih napadov tudi mesto Zaporožje v istoimenski regiji, pri čemer je bilo ranjenih 16 ljudi. Po navedbah ukrajinskih medijev so ruske sile Zaporožje prvič napadle s t. i. drsnimi bombami. Tako regijo Herson kot Zaporožje ruska vojska sicer deloma zaseda.

PARIZ - Nova francoska vlada pod vodstvom premierja Michela Barnierja je začela delo. Popoldne se je ministrska ekipa, ki predstavlja velik premik v desno, sestala na prvi seji, njeni člani pa so že prevzeli posle na svojih ministrstvih. Novi notranji minister Bruno Retailleau je pri tem kot svojo glavno prioriteto izpostavil red.

POTSDAM - Na nedeljskih volitvah v nemški zvezni deželi Brandenburg so glede na začasne izide zmagali socialdemokrati (SPD) s 30,9 odstotka glasov pred skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD), ki jo je podprlo 29,2 odstotka volivcev. Nova leva populistična stranka Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) je na tretjem mestu s 13,5 odstotka glasov, desnosredinska Krščansko-demokratska unija (CDU), ki je del sedanje vladajoče koalicije, je dobila 12,1-odstotno podporo. Volilna udeležba je bila 72,9-odstotna, najvišja na deželnih volitvah v Brandenburgu doslej.

NEW YORK - Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v nedeljo po potrditvi pakta za prihodnost na vrhu ZN za prihodnost dejal, da si bo do zadnjega dne svojega mandata prizadeval za njegovo uresničitev in k temu pozval vse članice ZN. Pozval je tudi k reformam najpomembnejšega organa ZN Varnostnega sveta. Predsednik Generalne skupščine Philemon Yang je kot najpomembnejše zaveze pakta navedel promocijo mednarodnega miru in varnosti, pospešeno doseganje razvojnih ciljev, spodbujanje pravičnih in vključujočih družb ter zagotavljanje, da bo tehnologija služila v dobro vsega človeštva.

TEHERAN - V Iranu so aretirali 12 ljudi, ki naj bi vohunili za izraelsko zunanjo obveščevalno službo Mosad, je v nedeljo sporočila Islamska revolucionarna garda. Kot so pojasnili, naj bi skušali v šestih provincah države zbirati tajne informacije in jih posredovati Mosadu. Revolucionarna garda ob tem ni razkrila podrobnosti o identiteti domnevnih agentov. Prav tako ni jasno, katere tajne informacije naj bi želeli zbrati.

BERLIN/MÜNCHEN - Vodstveni odbori nemške Krščansko-demokratske unije (CDU) so potrdili kanclersko kandidaturo vodje stranke Friedricha Merza na parlamentarnih volitvah septembra prihodnje leto. Pred tem je to storil tudi izvršni odbor sestrske Krščansko-socialne unije (CSU).

HAAG - Ukrajina in Rusija sta pred arbitražnim sodiščem soočili svoja stališče glede spora o dostopu do voda okrog Krimskega polotoka, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. Kijev je primer z obtožbo na račun Moskve, da ji preprečuje dostop do Azovskega morja, pred sodiščem sprožil leta 2016. Predstavnik Ukrajine je Rusijo obtožil, da misli, da je nad mednarodnim pravom in lahko igra po svojih pravilih. Ruska stran pa je primer, ki ga gradi Ukrajina, označila za popolnoma neutemeljenega.

VATIKAN - Papež Frančišek je zaradi blage gripe odpovedal vse obveznosti, predvidene za danes. Kot so pojasnili pri Svetem sedežu, si bo odpočil pred štiridnevnim obiskom v Luksemburgu in Belgiji, ki naj bi ga začel v četrtek. Papeža v zadnjih letih pesti več zdravstvenih težav.

NEW YORK - Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je v nedeljo izjavil, da se v primeru poraza na volitvah 5. novembra v prihodnje ne bo več potegoval za predsednika ZDA. Trump se tokrat že tretjič poteguje za položaj predsednika ZDA.

NEW YORK/TIRANA - Albanija namerava znotraj svojih meja po zgledu Vatikana vzpostaviti suvereno državico muslimanskega gibanja bektašev, je v nedeljo napovedal albanski premier Edi Rama. Pri tem je islamsko bratovščino hvalil kot spodbujevalca verske harmonije in dialoga. Skupina je že pozdravila napoved. Časovnica ustanovitve in način razglasitve zaenkrat še nista znana.

PEKING - Evropska komisija je danes pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) sprožila postopek posvetovanja, v katerem izpodbija kitajsko preiskavo uvoza nekaterih mlečnih izdelkov iz EU. Kitajska je preiskavo evropskih subvencij sprožila pred enim mesecem, potem ko je unija uvedla začasne dodatne carine na kitajska električna vozila.

WASHINGTON - Ameriško ministrstvo za trgovino je napovedalo prepoved prodaje avtomobilov, ki za povezljivost uporabljajo kitajsko ali rusko tehnologijo. Takšna povezljivost hitro pridobiva na pomenu in obsegu, zato je treba zagotoviti, da ne bo vplivala na nacionalno varnost.

MILANO - Italijanska bančna skupina Unicredit je lastniški delež v nemški banki Commerzbank zvišala z devet na okoli 21 odstotkov. S tem je postala največja delničarka banke. Njen cilj je 29,9-odstotni delež, za kar čaka dovoljenje Evropske centralne banke.