Visoki predstavnik za BiH Valentin Inzko je imel ob redni polletni predstavitvi položaja v BiH pred varnostnim svetom Združenih narodov čustven in opozorilen govor. Čustven zato, ker se letos po dvanajstih letih na mestu visokega predstavnika za BiH poslavlja s tega položaja, ta čas pa je še nejasno, ali bo kandidat za njegovega naslednika – poslanec CDU in nekdanji nemški kmetijski minister Christian Schmidt – sploh imenovan na mesto visokega predstavnika. Čeprav ima podporo Američanov in Evropejcev, pa mu nasprotujejo v Moskvi, kjer so se sicer že večkrat izrekli za zaprtje urada visokega predstavnika. Zaprtje urada sicer zahteva tudi parlament Republike Srbske.
Jasne besede o političnih elitah
Opozorilen pa je bil Inzkov nastop zato, ker je zelo jasno ocenil, da si napredek v BiH s trenutno povojno politično elito težko predstavlja. Kot je namreč dejal, je večina te elite odtujena od realnosti, prav tako pa se ni pripravljena in sposobna soočati z aktualnimi izzivi, da bi izpolnila potrebe državljanov BiH. »In nagibam se k ugotovitvi, da niso naši resnični partnerji v prizadevanjih, da državo premaknemo naprej. Najti moramo način, da se bomo z njimi odločneje spoprijeli in hkrati šli mimo njih ter si poiskali nove partnerje,« je članicam varnostnega sveta dejal Inzko ter omenil, da v BiH obstajajo progresivne sile. Vendar ne te ne mednarodna skupnost ne smejo narediti napake in misliti, da se bodo stvari nekako izšle v prid državi. Temu svarilu je sledilo še naslednje: živeti v takšnem prepričanju, dokler so sile dezintegracije države močnejše od sil reintegracije, bi bila temeljna napaka.
Ob orisu slabo delujočega parlamenta, ki ne sprejema novih zakonov, in ugotovitvi, da je izginila pred vojno obstoječa raznolika in večetnična družba, se je Inzko močno obregnil tudi ob različne pristope pri upravljanju pandemije ter nezmožnost države, da se dogovori o skupnih naročilih cepiv. Pomemben del govora je sicer Inzko posvetil prav razdiralni politiki predsednika Republike Srbske Milorada Dodika. Govoril je po tednih političnih napetosti v BiH, ko je famozni non-paper o ponovnem risanju meja na zahodnem Balkanu močno vznemiril tamkajšnjo javnost in politike, Inzko pa je v intervjujih poprej močno posvaril pred zasledovanjem takšnih zamisli.
Zastrupljena politična atmosfera
Inzko je opozoril, da Dodik že dlje časa vodi kampanjo »mirnega razhoda«, zdaj pa njegova stranka SNSD s promocijskimi videi za to idejo zbira podporo ljudi še prek youtuba. Aprila je Dodik stranke vladajoče koalicije obvestil, da bo oblikoval pogajalsko moštvo za »miren razhod« BiH. Inzko je še enkrat nedvoumno povedal, da kaj takega ni možno, ker daytonski mirovni sporazum entitetam prepoveduje odcepitev. »Ponovno smo soočeni z zastrupljeno politično atmosfero, napredek glede reform pa je potisnjen na obrobje,« je dejal Inzko in članice varnostnega sveta opozoril, da se zdaj v BiH dogaja premik od retorike k neposrednemu izzivanju državne suverenosti, ozemeljske celovitosti in implementaciji mirovnega procesa.
V najboljšem primeru lahko takšna politika po njegovi oceni vodi do nadaljevanja nefunkcionalne BiH, ki se ne bo zmogla učinkovito soočati z organiziranim kriminalom, migracijami in podnebnimi spremembami. »Če se bo takšen trend nadaljeval, se bo mednarodna skupnost kmalu morala vprašati, kako dolgo bo lahko tako destruktivno obnašanje Dodika in njegovih zaveznikov v Republiki Srbski in drugod še prenašala,« je še ocenil Inzko.
