Ne mešanje, ampak nabiranje megle

Vsi ste vsaj slišali frazem, če ga že ne uporabljate v vsakdanjem življenju, da kdo meša meglo. Največkrat ga uporabimo, ko nekdo govori in govori, a pri tem ne pove nič konkretnega. Pravi mojstri mešanja megle so politiki, ki znajo v nastopih lepo nizati besede, a pri tem nič povedati. In medtem ko od mešalcev megle ni prav velike koristi, se znanstveniki v zadnjem času intenzivno ukvarjajo s pravo meglo: kako bi jo lahko izkoristili in olajšali težave, ki jih imajo nekateri najbolj sušni predeli na svetu.

Eden takšnih je puščava Atacama na severu Čila, eno najbolj suhih območij na Zemlji, kjer v povprečju pade pet milimetrov dežja na leto, kar v praksi pomeni, da obstajajo časovna obdobja, ko ga v tistih krajih več let zapored ne pade niti kaplja, potem pa morda en naliv poskrbi, da v statistiki padavin ni ničle. Imajo pa tisti kraji »srečo«, da nad puščavo pogosto zaide megla z bližnjega Tihega oceana. Zato so raziskovalci s čilske univerze Mayor po zgledu nekaterih drugih krajev ugotovili, da bi lahko vsekakor najbolj suho mesto v Čilu Alto Hospicio, ki po statistiki dobil le milimeter padavin na leto, začeli oskrbovati z metodo lovljenja megle, ki bi lahko mesto oskrbela z vodo. To za meščane – teh je nekaj več kot 110.000 – zdaj pridobivajo iz podvodnih izvirov, a ti se pospešeno sušijo. Oblasti se bojijo, da se bodo podzemni rezervoarji, ki se napajajo z vodo iz Andov, v naslednjih letih povsem izpraznili, velik del prebivalstva pa je odvisen od rednih dovozov vode s cisternami iz drugih krajev v Čilu. Zanimivo je odkritje, da so se mnogi podzemni rezervoarji vode, ki jo zdaj uporabljajo v Altu Hospiciu, nazadnje povsem napolnili iz obilnih padavin, ki so na tem območju padle v obdobju pred 17.000 do 10.000 leti.
Alto Hospicio po statistiki dobi le milimeter padavin na leto.

Pogosta obiskovalka
Zato čilski znanstveniki rešitev za Alto Hospicio vidijo v zbiranju vode iz megle. Obalna megla, ki ji tam rečejo camanchaca, kakor Indijanci plemena Aymara poimenujejo temo, je dokaj pogosta obiskovalka Alta Hospicia in puščave Atacama nasploh. Nastane, ko tople zračne mase nad mrzlimi vodami Tihega oceana tvorijo nizko oblačnost, ki jo vetrovi zanesejo proti čilski obali. A gorska veriga visokih Andov te nizke oblake zadrži v ozkem pasu kopnega med Andi in Pacifikom. Te izjemne geografske značilnosti čilske severne obale – mrzli Humboldtov morski tok, ki teče od Antarktike ob čilski obali proti severu, stabilen anticiklon nad Atacamo, ki preprečuje padavine, in gorska veriga Andov – tvorijo idealen geografski položaj za pogosto zadrževanje vlažnega zraka nad ozkim pasom severne čilske obale.

Zbiranje vode iz megle je, zanimivo, nadvse enostaven postopek. Potrebujete le dve palici, med katerima napnete mrežo – gostejša ko bo, učinkovitejše bo nabiranje kapljic megle – in vanjo se ujame vlaga iz megle. Kapljice potem odvedemo po ceveh v rezervoarje. Raziskovalci z Univerze Mayor so eno leto ugotavljali, koliko vode iz megle je mogoče zbrati z enim kvadratnim metrom mreže. Ugotovili so, da je povprečni »pridelek« 2,5 litra vode iz megle na dan. V najbolj meglenih dnevih pa bi je lahko iz kvadratnega metra mreže zbrali tudi 10 litrov na dan. Zato predlagajo, da bi s 17.000 kvadratnimi metri mreže na teden zbrali kakšnih 300.000 litrov vode, kar bi zadostovalo, da bi v mesto prenehali dovažati pitno vodo s cisternami. Z le 110 kvadratnimi metri mrež bi lahko dobili dovolj vode za zalivanje mestnih zelenic. Najboljše kraje za zbiranje vode iz megle so raziskovalci našli na severo- in jugovzhodu mesta na nadmorski višini med 700 in 1000 metri nad morjem.
300.000
litrov na teden bi lahko zbrali z mrežami za lovljenje vode iz megle.
10
litrov na dan se je lahko nateče iz kvadratnega metra mreže.
Gospodarska pomembnost
Težave, ki jih ima Alto Hospicio z vodo, so stalnica za mesta v puščavi Atacama, kjer se kljub sušnemu podnebju zaradi gospodarske pomembnosti območja hitro povečuje število prebivalstva. Atacama je gospodarsko pomembna zaradi bogatih nahajališč bakra, srebra, natrijevih nitratov, solitra in drugih pomembnih mineralov. Ker zaradi pomanjkanja padavin ni bilo izpiranja, so se še ohranile obširne slane puščave in strokovnjaki ocenjujejo, da je v njih približno 40 odstotkov vseh svetovnih zalog litija, tako pomembne surovine za moderno industrijo baterij za električne avtomobile.

40 %
vseh zalog litija je v Atacami.
Raziskava, ki so jo v Altu Hospiciu opravili raziskovalci z univerze Mayor in sodelavci z univerze v Bruslju, je pomembna za ves puščavski pas severnega Čila. Kot je za BBC dejala ena od vodilnih raziskovalk z univerze Mayor Virginia Carter Gamberini, voda iz megle ne bo rešila težav, ki jih imajo v Atacami, lahko pa je eden od načinov, kako zagotoviti dodatni vir nujno potrebne tekočine. Še zlasti ker je način pridobivanja zelo trajnosten, saj ne zahteva prav velikih vložkov za dokaj učinkovit izplen. In tak način pridobivanja dodatne pitne vode bi lahko izvajala vsa naseljena mesta v Atacami, kjer je prebivalcev zaradi naravnih bogastev dokaj veliko.

Zbiranje vode iz megle z mrežami sicer ni novost. Tak način je znan že dlje in ga že več let uspešno uporabljajo manjše vaške skupnosti v Čilu, Peruju in Maroku, a raziskava, ki so jo izpeljali v Altu Hospiciu, dokazuje, da je mogoče z vodo iz megle oskrbovati tudi večja urbana središča. Sicer ne v celoti, a vseeno je to lahko, kot je to v primeru Alta Hospicia, velik korak naprej za mesto, kamor zdaj vodo za petino prebivalstva vsak dan dovažajo v cisternah. Mestne oblasti to stane kakšnih 400.000 evrov na leto.
Oskrba za pet vasi
Zbiranje vode iz megle s pomočjo mrež ni nova pogruntavščina. Največji tovrstni delujoči sistem deluje na obrobju Sahare v Maroku, v Ait Baamraneju, kjer na tak način zagotavljajo vodo za okoli 400 ljudi v petih vaseh. Projekt je delo maroške nevladne organizacije Dar Si Hmad, ki jo vodijo same ženske. Postavljenih imajo kakšnih 600 kvadratnih metrov mrež za lovljenje vode iz megle, sedem rezervoarjev, v katere lahko shranijo 539 kubičnih metrov vode, šest sončnih panelov za poganjanje črpalk in več kot 10.000 metrov cevi, ki povezujejo 52 hiš v petih vaseh. Projekt so zagnali leta 2017, kmalu pa naj bi ga nadgradili in razširili na osem vasi.