Moj cilj? Maribor ne bo nikomur rezervna opcija

Foto: Uroš Skaza

Pred nadaljevanjem sezone v Prvi ligi Telemach smo se pogovarjali z novim športnim direktorjem NK Maribor Mihaelom Mikićem.

Časovnica prvega daljšega pogovora novega športnega direktorja Mihaela Mikića za spletno stran Sportkluba je bila tako zelo prava in ‘nerodna’ hkrati.

Petkovo popoldne v Ljudskem vrtu je minevalo tako v znamenju mrzličnega iskanja dodatnih moči v moštvu kot tudi reševanja statusov nekaterih nogometašev, na katere Mariborčani (trenutno) ne računajo. Vzporedno pa so v štajerskem nogometnem hramu potekale priprave na izjemno pomembno tekmo z Bravom, ko bi zmaga vijolice pripeljala ‘za vrat’ vodilni Olimpiji na vrhu lestvice Prve lige Telemach.

Zdaj že vemo, da to slednje Mariborčanom ni uspelo. Tisto, kar je v teh dneh kratilo spanec novemu športnemu direktorju Mihaelu Mikiću, pa je vendarle izpeljano. Vijolice so s Kaijem Meriulotom dodale prepotrebno alternativo v konici napada, kjer je Boštjan Cesar ostal samo z Benjaminom Tettehom. V zadnjih urah prestopnega roka pa so odšli Maks Barišić, Lan Vidmar in Niko Osterc, pri čemer sta slednja dva odšla na posoji v Koper oziroma Beltince.

Pogovor, ki je pred vami, pa tako ali tako niti ni vezan (samo) na zimsko mariborsko dogajanje, temveč predvsem na to, kakšna je srednje- in dolgoročna prihodnost NK Maribor. Mihael Mikić se zaveda, da ga čaka veliko dela. Predvsem pa mu je zelo jasno, da časa in prostora za napake v Ljudskem vrtu prav veliko nikoli ni.

Intervju: Mihael Mikić, športni direktor NK Maribor

Vaš prvi prestopni rok v Ljudskem vrtu je zaključen. Bil je specifičen, šele tik pred začetkom priprav v Turčiji ste bili imenovani na novo funkcijo, prve poteze ste nato uspeli povleči. Kakšni tedni so za vami?

Gre za zelo intenzivno obdobje, a v tem poslu moraš biti pripravljen na to. Odločitve sprejemamo skupaj z vodjo nogometnih operacij Cemom Basgulom in Marcosom Tavaresom. Sestankujemo in sprejemamo odločitve, ki so najboljše za klub.

Prednost je, da razmišljamo skupaj, kot v vsakem večjem sistemu pa je treba vsako odločitev preudarno analizirati in je ne sprejemamo prenagljeno, zato včasih kakšna traja nekoliko dlje. Privajamo se na ta sistem dela, a vemo, da v Mariboru ni veliko časa za privajanje. Smo kot ekipa na igrišču, ki mora najprej opraviti priprave in se potem podati v tekmovalno sezono. Ko bomo povsem uigrani, bomo v prihodnosti tudi proces sprejemanja odločitev pospešili.

Maribor je v zaključku prestopnega roka vendarle našel novega napadalca. Na posojo iz ekipe HJK Helsinki je prišel Finec Kai Meriluoto. Vse o pestrem dogajanju v Ljudskem vrtu na zadnji dan prestopnega roka najdete tukaj.

Foto: Profimedia

Ko smo pri tem procesu prejemanja odločitev, v nogometni javnosti se pogosto sprašujemo, kakšna je ta ‘piramida’ sprejemanja odločitev v NK Maribor. Koliko so vključeni lastniki oziroma koliko je nivojev odločanja, preden pride do realizacije?

To so naše interne stvari, nekatere bi zadržal zase. Kar se tiče športne politike, jo vodimo tako, da najprej dosežemo konsenz tisti, ki smo v klubu. Lastnik je obveščen o vsaki zadevi, vključen je v vsakodnevno delovanje kluba. Do teh podrobnosti, da ve, ko kdo izmed igralcev zboli ali se poškoduje in vpraša, kako je z njim. Dodatno pa ga vključimo, ko ocenimo, da nam lahko pomagajo njegove povezave oziroma vpliv. Recimo, da takrat izkoristimo nekakšnega ‘asa iz rokava’, če temu tako rečem. V principu pa vse športne odločitve sprejemamo v klubu.

Vemo, da v Mariboru šteje samo zmaga. To zimo smo videli, da lahko celo porazi na pripravljalnih tekmah v klub vnesejo določen nemir, pred začetkom pomladi je bila situacija okrog kluba kar precej napeta. Koliko lažje bo vaše delo, če bo ekipa na igrišču zmagovala?

Najprej moram čestitati trenerju in strokovnemu štabu. Ekipo so odlično pripravili na začetek drugega dela sezone, tako fizično kot psihično. Prva tekma je vselej neznanka, sploh potem, ko na pripravah rezultatsko nismo bili najbolj uspešni. Govorim pa vam iz izkušenj, rezultat na pripravljalnih tekmah je drugotnega pomena. Ko smo na pripravah igrali dobro in zmagovali, potem v prvenstvu stvari niso šle po naših načrtih.

Spomnite se samo situacije pred dvema letoma, ko smo na generalki pred sezono ‘povozili’ Varaždin in vsi so govorili, da igramo atomski nogomet. Takrat smo tempirali formo, čeprav ne maram tega izraza, za evropske tekme, potem pa je prišel september, ko smo padli v luknjo.

Naš načrt je bil, da bomo najboljši v zaključku februarja in na začetku marca. Zakaj? Da z nizom dobrih rezultatov ujamemo priključek z vrhom lestvice. S tem bi pridobili na samozavesti in bi tako nadaljevali tudi v aprilu ter maju. Naš cilj je samo en. Zanima nas samo ena stvar. To je prvo mesto oziroma dvojna krona. Če nam bo to uspelo, potem bomo imeli lažje delo tudi v poletnem prestopnem roku.

Morda se sliši čudno, ampak pripravljamo se že na poletje. Ekipo želimo imeti sestavljeno takoj na začetku priprav, kar pomeni, da bomo naredili vse, da bo kadrovska slika zaključena do konca maja. Takrat moramo dati trenerju vse odgovore, kdo so igralci, na katere računamo v prihodnosti. Vedno pa lahko pustimo prostor, da imamo do konca prestopnega roka možnost pripeljati še koga, če ocenimo, da potrebujemo na določenem igralnem položaju še kakšno novo moč. Ali v primeru, če bi se zgodila kakšna resnejša poškodba.

Če se še malce vrneva na to zimo, smo iz Maribora dobivali mešane signale glede sestave ekipe v prihodnosti. Najprej je bilo veliko govora o tem, da velikih okrepitev ne bo in da bo Maribor več stavil na mlade nogometaše iz domače šole. Potem pa so zadnji tedni vendarle prinesli zasuk, prišla sta Bartug Elmaz in Ali Reghba. Zakaj ta sprememba v kadrovski politiki?

V Mariboru imamo ‘zlato generacijo’, lahko jih tako imenujem. Prej smo imeli le enega igralca, ki je ustrezal pogojem o pravilu U-21, sedaj jih imamo vsaj šest, ki si absolutno zaslužijo priložnost tudi v članski konkurenci in so pokazali z delom na treningih ter prikazanim na tekmah, da nanje lahko resno računamo. A od te ‘zlate generacije’ se je poškodoval Žan Meško, ki bo manjkal mesec dni, Nejc Viher je zbolel in bil deset dni izven pogona. Je pa dejstvo, da strokovni štab v naslednjih mesecih zelo resno računa nanje.

Vemo, zakaj je prišel Elmaz. Nujno smo potrebovali okrepitev v pravem pomenu besede na položaju ‘šestice’ in že od decembra je bil on naša prva izbira. Ko sva prej govorila o sprejemanju odločitev, v klubu smo se odločili zanj, potem pa aktivirali tega ‘asa’ oziroma pomoč našega lastnika in ga pripeljali v Ljudski vrt.

Iskali smo tudi okrepitev na levi strani napada. Marko Božić namreč ne želi podpisati nove pogodbe, ostali smo samo na mladem Niku Grliću. Z Markom smo dolgo se pogovarjali, kot klub smo mu ponudili zelo dobre pogoje za nadaljevanje sodelovanja, a se je odločil za nekaj drugega in v tem primeru gre le za njegov izbor. Zato smo prečesali trg in se odločili za Alija Reghbo, ki je bil najboljši igralec makedonske lige to jesen. Prihodnost bo pokazala, da gre za pravo okrepitev.

V kontekstu okrepitev se je veliko govorilo tudi o tem, da bo iz Fenerbahčeja na posojo v Maribor prišel Ognjen Mimović. Kako blizu realizaciji tega posla ste bili?

Glede Mimovića je bilo precej pogovorov. Bili smo blizu dogovora, kot se temu reče. Enostavno pa je tržišče tako veliko, da so se njemu odprle še nekatere druge možnosti in na koncu se zadeva ni realizirala. Spet se moram zahvaliti našemu lastniku, ki nam je pri tem namenu pomagal po svojih močeh, a zadeva se je pač obrnila drugače.

Na tej poziciji smo zadovoljni z zasedbo. Imamo Pijusa Širvysa, Aneja Lorbka, Žana Meška in žal poškodovanega Martina Milca, tako da smo na to gledali kot na morebitno dodano vrednost. Veliko okrepitev, ki bi nam veliko pomenila. Tako pač je v nogometu, za okrepitve, ki delajo razliko, moraš včasih čakati vse do zadnjega trenutka.

Če pogledate dve, tri sezone v prihodnost. Kakšna je vaša vizija Maribora? Kakšna bo ekipa po treh letih vašega dela?

Želim si, da je Maribor skupek mladih in izkušenih Slovencev, ki jim bomo dodali nekaj ‘ekstra’ kvalitetnih tujcev. Torej nogometašev, ki bodo delali resno razliko. Moja vizija je, da v Mariboru igrajo dva ali trije mladi reprezentanti ter vsaj eden ali dva članska reprezentanta. To je smer, v katero moramo in menim, da se ji trenutno že približujemo.

Če uspemo pripeljati kakšnega izmed aktualnih reprezentantov, kar ni enostavno in zadeva veliko truda ter tudi financ, lahko takšen nogometaš še kako pomaga mlajšim fantom. Tujci pa morajo biti zares dodana vrednost. Zadeli smo z M’Bondom in Rekikom, Tettehov proces vračanja v optimalno formo se zaključuje, tu je tudi Ojo, ki ima za seboj resno kariero. Pripeljali smo tudi Komaromija, ki je iz dneva v dan boljši in bo v prihodnosti pomenil dodatno okrepitev. Žal se je Borys poškodoval ravno v obdobju, ko smo ga spravili na pravi nivo. To so stvari, na katere ne moremo vplivati.

Pozimi nismo želeli kadrovati na veliko, saj imamo tu igralce iz poletnega prestopnega roka, ki bodo šele zdaj pokazali, da so prave okrepitve.

Verjetno je tudi reorganizacija nogometne šole povezana s tem, da si zagotovite mlade slovenske reprezentante, ki jih želite v prihodnosti gledati v prvi ekipi Maribora …

To so igralci, ki so lačni in želijo dokazati najprej sebi, potem pa še ostalim, da se lahko prebijejo v članskem nogometu. Slovenska liga je idealna platforma za razvoj talentiranih mladih igralcev. Redkokje drugje bodo dobili priložnost, da s 16, 17 ali 18 leti igrajo članski prvoligaški nogomet.

V tujini imajo vse večje ekipe rezervne ekipe. Salzburg, Sturm, vsi klubi Bundeslige, mlade upe pošiljajo v nižje lige. Tu pa mladim igralcem ponujamo privilegij, da igrajo v prvi ligi. Jasno, tistim, ki si to zaslužijo in ki imajo potrebno kvaliteto.

Ko pa sva pri članskih reprezentantih, ki jih želite pripeljati v Maribor, ne moreva mimo Petra Stojanovića. Razlogov je več, eden je ta, da nikoli ni skrival dejstva, da želi kariero zaključiti v Ljudskem vrtu, poleg tega pa odlično pozna tudi trenerja Boštjana Cesarja, s katerim sta skupaj sodelovala v reprezentanci. Je to ime, ki ga bomo kmalu videli v vijoličastem?

Igralci, kot je Petar Stojanović, so bogastvo vsakega kluba. Če bo Petar kadarkoli izrazil željo, da se vrne v Maribor, so mu vrata Ljudskega vrta vedno odprta. Veseli bomo, če se nekoč odloči za vrnitev domov, to bi bil čisto pravi ‘jackpot’.

Takšnega profesionalca in takšen karakter redko najdete. Tak igralec vse ostale sili, da so boljši in da gredo do svojih meja. Ima tako zelo iskano mentaliteto zmagovalca, ki jo je gradil v Mariboru in zagrebškem Dinamu. To so nogometaši, ki jih naša liga in slovenski nogomet potrebujejo.

Dejali ste, kadrovsko sliko želite zaključiti že do konca maja, kar je v popolnem nasprotju z zadnjima dvema prestopnima rokoma, ko so tako poleti kot pozimi okrepitve v klub prihajale že po koncu glavnega dela priprav. Očitno ste se na teh izkušnjah nekaj naučili …

Absolutno. Trg je sicer, kakršen je in ni lahko pripeljati igralca v slovensko ligo. Vložiti je treba ogromno napora, še posebej, ko govorimo o nogometaših iz resnih lig, kot so avstrijska, švicarska, francoska … Moramo se zavedati, da nekateri fantje vmes čakajo, če bodo dobili še kakšno priložnost drugje. Maribor, ali pa kakšen drug klub iz slovenske lige, pa je zanje včasih rezervna možnost.

Želim si to spremeniti. Maribor mora biti na nivoju, ko se bodo igralci zavedali – Maribor kliče samo enkrat in nikoli več. Maribor je prevelik klub, da bi bil nekomu rezervna opcija. Sploh igralcem, ki niso nosilci v klubih na Hrvaškem, v Srbiji, na Madžarskem … Želimo vse skupaj dvigniti na nivo, ko takšen igralec ne bo potreboval razmisleka in časa, ali bi prišel v Maribor ali ne. To moramo presekati, če nisi pripravljen takoj priti v Maribor, bomo iskali nekoga drugega.

Še eno vprašanje povezano s kadrovsko sliko se dotika tudi iztekajočih se pogodb prvokategornikov. Veliko je bilo povedanega o zaključku mariborske kariere Josipa Iličića, kaj pa Hilal Soudani? Je ena izmed vaših prioritet tudi odločitev o njegovi prihodnosti?

Dogovorjeni smo, da počakamo, kako se bo sezona razpletla tja nekje do maja. To so igralci, ki so v zelo resnih letih. Res je, Maribor trenutno nima finančnih težav, nismo pa niti kot ‘pijani milijarderji’, ki smo denar našli na cesti in na veliko podaljšujemo pogodbe z nogometaši, ki so stari 36 ali 37 let. Vsak igralec, ki si bo z delom in odnosom to zaslužil, pa ima zelo realne možnosti, da podaljša pogodbo z Mariborom.

Če zaključiva še malce z mariborsko nogometno folkloro. Veliko je govora o tej menjavi ‘stare garde’ z ljudmi, ki prihajajo s strani novih lastnikov. Vi ste bili del ‘starega’ Maribora kot pomočnik Damirja Krznarja, zdaj ste del novega. Klima v klubu je bila zadnje mesece precej, morda lahko rečeva celo naelektrena, kako vi čutite zdaj ta ‘novi’ Maribor?

Veste, kako pravijo v Mariboru – enkrat viola, vedno viola. V Evropo zdaj prihaja ameriški način vodenja, klubi menjajo lastnike, jedro kluba pa ostajajo nogometaši, strokovni štab in navijači. Na koncu pa je sodnik samo rezultat. Tako nam, ki delamo v klubu, kot tistim, ki ga vodijo.

Če bo Maribor uspešen in bo osvajal lovorike ter igral v Evropi, potem ne bomo veliko govorili o tem, kdo je lastnik in kdo vodi klub. Če bo klub uspešen, bodo navijači prepoznali njegov namen, da klubu omogoči novo dimenzijo. Treba pa je razumeti, da ta proces traja oz. zahteva določen čas, kar smo videli na številnih primerih v Evropi, a tudi v Sloveniji. Je pa dejstvo, da slovenski nogomet nujno potrebuje ljudi, ki bodo vanj vlagali svoj denar. Če gledamo širšo sliko, vidimo, kaj se dogaja v klubih, ki imajo privatne investitorje. Ob kapitalu prinašajo v klube tudi dodatno energijo in zagotovo je treba podpreti takšne ljudi.

Najprej moramo gledati nase, ampak poglejte Celje in Olimpijo. Dva slovenska kluba igrata konferenčno ligo, kar je ogromen uspeh in še enkrat jima čestitam za to. Dvigujeta koeficient slovenskega nogometa pri Uefi in v prihodnosti bo vsem lažje narediti preboj v ligaški del evropskih tekmovanj, ki so ključni za eksistenco klubov.

Zato pravim, upam, da dobimo čim več privatnih lastnikov, ki bodo vlagali v slovenski nogomet. Vemo, da je drugače težko tekmovati, da ne rečem celo preživeti. S takšnimi vlagatelji bomo tudi lažje zadržali najboljše igralce. Zdaj smo jih bili prisiljeni prodati po nekaj mesecih, če pa jih bomo lahko zadržali leto ali leto in pol … To je tisto, kar bo dvignilo nivo in ugled lige. Potem pa lahko razmišljamo tudi o nadgradnji infrastrukture. Torej, pozdravljam vse, ki želijo vlagati v nogomet, ključno pa bo, da izberejo kvalitetne ljudi in jim nato na področju nogometnih odločitev dajo potrebna pooblastila.