ZRS odmeva v mednarodni prostor, doma pa ga slabo slišijo

Z rezultati in številkami, ki jih je Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper omenjalo na današnji tradicionalni letni predstavitvi, so zadovoljni. Število zaposlenih raste, prihodki so lani znašali več kot šest milijonov evrov, izvajalo se je 28 mednarodnih projektov, samo lani pa so oddali 49 novih projektnih prijav. A so kljub temu v lokalnem okolju slabo slišani.

KOPER > “Nadaljujemo zastavljeno pot. Pri tem stremimo k znanstveni odličnosti in namenjamo poseben poudarek raziskovanju prostora in družbe z značilnostmi specifičnega sredozemskega okolja. Prizadevamo si (p)ostati mediteranski referenčni center znanstveno-raziskovalne dejavnosti,” je direktor ZRS Koper dr. Rado Pišot nagovoril zbrane v Centru humanističnih znanosti.

V domačem okolju ni dovolj posluha

A je hkrati tudi opozoril na prenizko zavedanje lokalnega okolja o dosežkih in sposobnostih te raziskovalne institucije. "Nisem še zadovoljen, kako okolje sprejema naše napore in znanstveno delo. Imam občutek, da se Koper še vedno obnaša provincialno in premalo ambiciozno. To namreč delamo za končno uporabo v družbenem, gospodarskem in javnem okolju, zato upam, da bodo predstavniki oblasti, javnih ustanov in gospodarstva kmalu sprevideli pomen ZRS v tem okolju in bodo bolj prisotni na naših dejavnostih,” je še dejal.

28

mednarodnih projektov je ZRS Koper izvajal lani

49

novih projektnih prijav so oddali leta 2023

V preteklem letu je ZRS Koper dosegel nadaljnjo rast na vseh področjih: število zaposlenih je preseglo 140, z ustanovitvijo Inštituta za vinogradništvo in vinarstvo (začasno ga vodi dr. Maja Podgornik) ter Inštituta za vedenjsko ekonomijo (vodi ga dr. Robert Biloslavo) se je število inštitutov zaokrožilo na deset, nadaljevalo se je s povezovanjem v mednarodnem okolju, organiziranjem strokovnih srečanj, poletnih šol, prihodki so narasli čez šest milijonov evrov, od tega so bili kot eni redkih raziskovalnih zavodov financirani pod 70 odstotki iz javnih sredstev.

Večino prostorov imajo v najemu

Čeprav so v zadnjem obdobju naredili pomemben korak v zagotavljanju primernih prostorov za raziskovalno dejavnost, saj so lani odprli nove prostore v Palači Tiepolo-Gravisi, pripravili gradbeno dokumentacijo za obnovo Palače de Belli in izgradnjo Kompetenčnega centra za oljkarstvo in mediteranske kulture na Plavjah, uredili nove prostore Mediteranskega centra zdravja ZRS Koper in Laboratorij IKARUS, so še vedno zelo podhranjeni z raziskovalno infrastrukturo in ustreznimi laboratoriji. V lasti ima namreč le stavbo v Garibaldijevi ulici, kjer ima sedež in kjer je pred 30 leti začel svojo pot, druge prostore pa najema.

V letu 2023 sta bila ustanovljena dva nova inštituta: Inštitut za vinogradništvo in vinarstvo ter Inštitut za vedenjsko ekonomijo.

Predstojniki vseh inštitutov so na novinarski konferenci predstavili znanstvene objave in druge dosežke. Inštitut za družboslovne študije se, denimo, pripravlja na izvedbo 25-letne longitudinalne vseevropske študije odraščanja otrok, Inštitut za kineziološke študije je ob izvedbi raziskave BedRest dosegel 58 znanstvenih objav SCI v letu 2023, inštitut za jezikoslovne študije je nadaljeval raziskovalni program Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja, Mediteranski inštitut za okoljske študije je začel izvajati projekte Poseidone, Eco2smart in druge, predstojnik Inštituta za zgodovinske študije dr. Egon Pelikan je bil avtor dokumentarnega filma o Tonetu Kralju, Inštitut za oljkarstvo se je lani znova vselil v kampus Livade v Izoli, potem ko je leta 2017 prostore uničil požar, medtem že načrtuje gradnjo novega sedeža v Plavjah ...

Kljub dosežkom, ki jih marsikdo zavida, imajo na ZRS Koper ambiciozne načrte. Obstaja namreč še veliko neizkoriščenega prostora, predvsem v mediteranskem okolju. “Koper mora postati vodilni center ne samo na nacionalnem nivoju, temveč tudi na mednarodnem,” je Pišot opisal cilj, ki ga bodo predvidoma opredelili v nastajajoči strategiji do leta 2030.

---