Prihaja mediteranska Micka!

Zabavna, jezikovno zelo razgibana, opremljena z izvirnimi songi: tako bo videti nova uprizoritev, s katero bo Slovensko stalno gledališče zaključilo letošnjo abonmajsko sezono. Županova Micka Antona Tomaža Linharta bo zaživela v “primorski” priredbi, ki jo bo režiral Vito Taufer.

Prva komedija v slovenskem jeziku (in prvo slovensko dramsko besedilo sploh) je nastala po nemški predlogi Josefa Richterja Die Feldmühle (Poljski mlin) in je zgodba o lepi Micki, ki je zaročena z Anžetom, a jo baron Tulpenheim skuša premamiti s praznimi obljubami. Okolje uprizoritve, ki bo tokrat razpeta med Krasom in morjem, bo pričarala scena Urše Vidic, kostume pa podpisuje Alan Hranitelj. Glasbo je napisal Ilija Ota, ki je tudi eden od protagonistov predstave.

Premiera bo 4. aprila v Veliki dvorani SSG. Med pripravo na pričakovani dogodek, smo z igralci sestavili mozaik vtisov, s katerimi predstavljajo posamezne vloge, koncept uprizoritve, delo v umetniški ekipi, odnos do besedila.

Tina Gunzek (Micka)

Micko lahko beremo kot naivno, preprosto kmečko dekle. Ko pa jo postavimo v ruralno mediteransko okolje, se izkaže za veliko bolj samosvojo in razumsko žensko, predvsem pa temperamentno in življenja polno. In prav preplet različnih temperamentov likov, njihovih pogledov na svet, okolij iz katerih izhajajo in posledična večjezikovnost, ustvarjajo komične situacije.

Matej Zemljič (Anži)

Pri ustvarjanju naše različice Županove Micke smo se podali na zanimivo jezikovno pot. Izvirno gorenjščino smo preselili v primorščino, kar mi je sprva vzbujalo dvome. A zdaj, ko se besedilo prepleta z žlahtno melodiko primorskega narečja, vidim, da prinaša neizmerno sočnost in humor. Pravzaprav si upam trditi, da smo odkrili še več komičnih odtenkov, kot jih ponuja izvirnik. Vzdušje na vajah je sproščeno in ustvarjalno. Veliko bo petja, močna dodana vrednost predstave pa bo tudi bend, ki bo igral v živo.

Franko Korošec (Jaka)

Predstava bo ponudila veliko zabave in izhaja iz ravno tako zabavnega, mirnega in sproščenega dela na vajah. Igral bom vlogo gostilničarja Jake, ki je tudi Mickin oče. Ker imam svojo hčerko zelo rad, sem včasih strog, včasih pa sladek kot med. Žal pa so nekateri drugi liki sladki zaradi interesa, zato nam predstava posreduje sporočilo: “Ne zaupaj sladkim in praznim besedam!”

Nikla Petruška Panizon (Frau Sternfeld)

Vito Täufer se je ponovno lotil klasičnega slovenskega teksta, tokrat na mediteranski način. Vsi liki se izražajo prek lastne govorice. Tako da se bo, poleg glasbe, prepletalo več dialektov in jezikov. Pravi Babilonski stolp, v katerem se ekipa odlično ujame.

Francesco Borchi (Casabella)

V tej predstavi igram vlogo Casabelle, ki je sodobni Tulpenheim. Ali morda neroden Casanova. Zagotovo je ambiciozen “latin lover”, ki išče užitek in denar, v zameno pa trosi le obljube in iluzije. Dogaja se v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Ruševine vojne so za nami, obstaja le želja po ljubezni in po življenju. V delovnem procesu je bilo torej neizogibno črpati iz znamenitih italijanskih filmov in glasbe tistega časa, ki je pogosto pripovedovala o ljudeh, ki iščejo družbeni vzpon, uspeh ali, kot velja za Casabello, užitek in bogastvo.

Ilija Ota (Monkolan)

Pri pisanju glasbe sem se skušal poigravati z najbolj prepoznavnimi žanri, ki so bili popularni v petdesetih letih prejšnjega stoletja. To me je vodilo v raziskovanje slogov in zvokov, tako da sem za vsak lik poiskal primerno atmosfero. V prvi fazi študija smo se v veliki meri ukvarjali s tekstom in to mi je pomagalo, da sem like in igralce globlje spoznal ter da sem jim lahko napisal songe na kožo.

Primož Forte (Bičerin)

Kadar pride k nam režirat Vito Taufer, lahko na vajah pričakuješ veliko sproščenosti, humorja in dobre volje, hkrati pa natančen, poglobljen in zanimiv študij. Priredbo teksta smo prevzeli tudi znotraj igralske in umetniške ekipe. S pomočjo naše šepetalke Barbare Gropajc, ki obvlada dialekt, pa smo skušali v duh Linhartove Micke vnesti mediteransko, sproščeno govorico in miselnost teh krajev. Skupaj s songi Ilije Ote upamo, da bo to navdušilo občinstvo in da bo popeljalo gledalce v svet komičnih prepletov in situacij, kot si jih je zamislil Linhart ... in še kaj več.

---