»Povem vam, da sem tako besna, da še govoriti ne morem. Seveda je na seznamu, ki je bil objavljen na spletni strani vlade za obnovo po poplavi, tudi naša hiša. Res je, bili smo poplavljeni, ne le v kleti, tudi v bivanjskem delu smo imeli meter vode. A hiša še zdaleč ni tako poškodovana, da bi jo morali podreti,« nam je povedala Nataša Cukrov, ki živi na levem bregu Savinje v Letušu. »Leta 1990 je bila tu prav tako poplava,« je nadaljevala, »takrat so občine od države dobile veliko denarja za sanacijo in regulacijo Savinje, pa niso naredile nič. Nič niso vlagali ne v naselje ne v brežine. Kdo ve, kam je šel ves denar. Zato nas je veliko, ki smo proti selitvi, kaj šele rušenju naših hiš. Naj raje najprej vse regulirajo, kot je treba, pa se to ne bo več ponovilo. Mi smo zato že najeli tudi pravnike – tožimo državo. Sicer pa je tudi naselje Rakovlje, kjer pravijo, da bi postavili novo naselje hiš, močvirnato območje in bi ga morali najprej izsušiti, da bi nato tam lahko postavili kakšne hiše.« Nataša Cukrov je hišo po poplavi že sanirala. »Seveda sem jo, kaj pa naj? Naj bi vse od avgusta lani do danes sedela pod smreko in čakala na državo? Saj je treba živeti naprej, pa še sredi zime smo,« je še dejala naša sogovornica, ki je hkrati priznala, da je dobila tudi solidno zavarovalnino od zavarovalnice. »Treba pa je vedeti, kako in kaj, pa tudi, kje sklepaš zavarovalno pogodbo. Zavarovalnice niso vse enake,« je še dodala.
Spomin prizadetih počasi peša?
A Nataša Cukrov še zdaleč ni edina, ki jo je seznam, ki ga je pripravila državna tehnična pisarna, razburil. Kot nam je zaupal hidrolog Rok Fazarinc, je seznam nastal na podlagi podatkov, ki so jih posredovali župani posameznih prizadetih občin. »Lanska ujma je bila izjemen dogodek, hujši od poplave leta 1990. Mnogi ljudje so bili sprva povsem šokirani, zdaj pa jim je zgodovinski spomin počasi že začel pešati. Mnogi zato širijo polresnice, mnoge je strah, spet drugi že iščejo tudi kakšne koristi. A dejstvo je, da je stanje v Strugah v občini Luče in tudi na desnem bregu Savinje v Letuški gmajni zelo hudo. Žal se stvari ne odvijajo tako hitro, kot si je želela in upala tudi vlada. Dejstvo je tudi, da bo zadnje mnenje dala stroka, politika pa bo odločila, kako in kaj,« je dejal Fazarinc, ko smo ga povprašali za mnenje o objavljenem seznamu.
Da so predvidene lokacije najbolj kritičnih območij res posredovali z občine, nam je potrdil župan Braslovč Tomaž Žohar, v čigar občini je na seznamu največ – trenutno 137 – objektov, ki so predvideni za selitev. »A takšnega, kot je objavljen, nismo oblikovali sami, saj se na njem nekatere lokacije podvajajo, na njem pa so tudi nepremičnine, ki niso predvidene za selitev,« je še povedal župan Žohar. Kot je dejal, se je zato že povezal z državno tehnično pisarno in dal napotke, kaj vse morajo strokovne službe še pregledati in oceniti. »Seznam bo treba ustrezno dopolniti, ga spremeniti, kaj odvzeti in kaj dodati. V naši občini sicer ni veliko spornih lokacij. Res pa so nekateri presenečeni in se razburjajo, češ da se nikamor ne bodo selili. A takšnih je peščica, več je takih, ki se v moji pisarni razjočejo, ker so hvaležni, da bomo končno poskrbeli za njihovo varnost. A taki novinarjem običajno niso tako zanimivi in tudi izpostavljajo se ne,« je še dodal Žohar. Ob tem je izrazil upanje, da se bodo vsi prej ko slej zavedeli, da delajo nekaj zelo pomembnega in dobrega za prihodnost.
Nekateri objekti bodo dodani, nekateri umaknjeni
Ko smo preleteli seznam, smo ugotovili, da je največ objektov, predvidenih za selitev, poleg braslovške občine še v Rečici ob Savinji, Šmartnem ob Paki, Gornjem Gradu, Ljubnem, Nazarjah, Lučah, tudi Celju, Šoštanju in še nekaterih drugih občinah. Da se bo seznam še dopolnjeval oziroma spreminjal, so potrdili tudi v Službi vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih. »Nekatere študije poplavne in plazovne ogroženosti ter ugotovitvene ocene posameznih objektov se na nekaterih območjih še izvajajo. To pomeni, da bodo nekateri objekti še dodani ali umaknjeni s seznama. Če bo potrebno, pa bo državna tehnična pisarna k izdelavi mnenj pozvala dodatne strokovnjake in državne ter druge institucije,« so pojasnili.
