Ukrepi morajo biti premišljeni

V Sokolskem domu v Škofji Loki so strokovnjaki pozvali k nujnosti celostnega pristopa k upravljanju voda ter urejanju prostora, svoj javni poziv pa so poslali tudi predstavnikom države in občin.

Škofja Loka – »Opustošenje, ki so ga povzročile avgustovske poplave, je razkrilo sistemske probleme na področju upravljanja voda. Javne oblasti, občine in država, že vrsto let ignorirajo oziroma zavračajo številna opozorila, pripombe in priporočila strokovnjakov, ki opozarjajo, da je treba pri spopadanju z vedno hujšimi vremenskimi pojavi slediti novim, sonaravnim in trajnostnim praksam, kakršne marsikje v tujini že izvajajo, pri nas pa, žal, še vedno zelo omejeno. V času sanacije škode na objektih in infrastrukturi je treba nujno začeti razmišljati tudi o gradnji mostov med politiko ter stroko in civilno družbo. Pri tako ključnih vprašanjih, ki zadevajo našo varnost, življenja in našo prihodnost, ne moremo več vztrajati vsak na svojem bregu,« je poudaril Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.

Predsednica mreže Globalno partnerstvo za vode Slovenije Barbara Čenčur Curk je povedala, da so letošnje poplave odkrile večdesetletno zanemarjanje in sistemske probleme na področju upravljanja voda, kot tudi urejanja prostora in graditve. Za rešitev tega problema je nujno potrebno takojšnje ukrepanje s poudarkom na celostni obravnavi z interdisciplinarnim povezovanjem na strokovni in medresorskim povezovanjem na politični ravni.

»Rekam je treba vrniti prostor za njihovo normalno delovanje, sicer si ga bodo vedno jemale same. Trajnostno to lahko rešimo zgolj s celovitim pristopom, kar lahko dosežemo le skupaj,« je povedal Igor Zelnik iz Slovenskega društva za zaščito voda.

Kot je pojasnil Zelnik, vsak zid, ki ga postavimo v vodotok, na rob vode ali na njen breg, zmanjša kapaciteto rečnega koridorja in pospeši tok vode navzdol. »Kljub temu da vidimo, da je to narobe, še mnogi izjavljajo, da je treba tik ob vodi graditi nove zidove in nasipe. V resnici pa je vodi treba dati prostor, sicer si ga bo vzela sama, kar bo zelo boleče,« je poudaril Igor Zelnik.

Ob tem je krajinska arhitektka Darja Matjašec povedala, da je bil v zadnjih dvajsetih letih pri nas sistem prostorskega načrtovanja razgrajen. »Gradnja na poplavnih območjih je samo ena izmed negativnih posledic razgradnje, ki pa v času katastrofalnih poplav, kot smo jim bili priča letos avgusta, odraža veliko materialno škodo, degradirano okolje in neizmerno stisko prizadetih ljudi. Vse načrtovane gradnje in posegi na poplavnem območju se morajo zato nujno zaustaviti, nujno se morajo prevetriti tudi protipoplavni ukrepi, če ti niso načrtovani na način, da se večina visoke vode zadržuje gorvodno od urbaniziranih območij,« je poudarila Darja Matjašec.

Sredini novinarski konferenci so prisluhnili tudi nekateri Ločani, ki stanujejo ob Sori pa tudi v drugih delih občine, ki so jih prizadeli poplava in hudourniki. Kot je med drugim poudarila predstavnica civilne iniciative Varuhi Sore Urška Kovač Mrak, je edina rešitev v tem, da pri ukrepanju prisluhnemo naravi.

V javnem pozivu, ki so ga številni podpisniki poslali na politične predstavnike države in občin, so nato poudarili pomembnost izvajanja dolgoročnih in vzdržnih sanacijskih ukrepov po poplavah ter ključne korake, ki bi jim ob spopadanju z vedno hujšimi vremenskimi pojavi ob sodelovanju politike, stroke in civilne družbe morali slediti v prihodnje.