REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Parlamentarna burleska se nadaljuje: Za razrešitev Igorja Zorčiča znova glasoval en poslanec premalo

Parlamentarna burleska se nadaljuje: Za razrešitev Igorja Zorčiča znova glasoval en poslanec premaloBlef Janše ni prepričal Zorčiča, ki ga je znova spregledal. Vir: Insajder.com, Twitter

Danes smo državljani znova dobili dokaz, da imamo »viseči parlament«, ki ne zmore več odločiti niti o zamenjavi šefa parlamenta.

Da se vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec moti, češ da se z Zorčičem ne da delati, pa mu je dokazal Zorčič sam, ki je na glasovanje dal brez najmanjših težav prav vse predloge, ki jih je želela vlada.

Za razrešitev predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča je namreč na tajnem glasovanju glasovalo 45 poslancev DZ, dve oddani glasovnici sta bili neveljavni.

To pomeni, da je vladajoči koaliciji za menjavo na mestu predsednika DZ tako zmanjkal en glas.

Zorčič tako še naprej ostaja na svojem položaju.

Še več, ker so bili v nadaljevanju seje nekateri zakoni sprejeti se je celo pokazalo, da parlament, ob vodstvu Zorčiča in z glasovi opozicije lahko celo dela naprej – seveda le tam, kjer vlada in opozicija najdeta skupen jezik.

Kar se očitno da, kot je dokazal sprejem predloga spremembe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki prinaša dvig nadomestila za izgubljeni dohodek staršev otrok s posebnimi potrebami.

Zakonski predlog so na začetku marca po skrajšanem postopku vložili koalicijski poslanci, podprla sta ga tudi vlada – in opozicija.

Znova en glas premalo: Igor Zročič ostaja predsednik DZ. Vir: Twitter

Pri tem je Igor Zorčič, ko je sam – že drugič - predlagal glasovanje o svoji morebitni razrešitvi dejal, da se pri odločanju o njegovi razrešitvi z mesta predsednika DZ odpira pomembno vprašanje o tem, kakšna bo ta funkcija predsednika DZ in samega DZ v prihodnje.

Po njegovi oceni gre za vprašanje, ali bo to orodje vlade, predsednika vlade ali pa bo DZ toliko samostojen, da se bo o tem sam odločal.

Skratka, gre za vprašanje, ali naj bo predsednik Državnega zbora »plen vsakokratne koalicije«, tudi če ta izgubi večino v parlamentu.

Sam trdi, da funkcijo predsednika DZ izvaja odgovorno, z zavedanjem o pomenu dela parlamenta za to državo.

Posvaril je še, da se lahko zgodi to, da po razrešitvi predsednika DZ manjšinski koaliciji ne bo uspelo zbrati dovolj glasov za imenovanje novega predsednika.

Podporo Zorčiču so napovedali v LMŠ, SD, SAB, Levici in poslanski skupini nepovezanih poslancev (NeP), ta del parlamenta pa se je nato odločil, da glasovanje obstruira.

Zorčiča bi koalicija vseeno lahko odstavila – toda zato so potrebovali 46 glasov, ki pa jih niso zbrali.

Zato se bo burleska z razreševanjem Igorja Zorčiča očitno še nadaljevala.

Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je namreč po glasovanju dejal, da to »pomeni, da tudi drugič ni uspelo in da moramo poskusiti še tretjič

»Če hočemo normalno delati v DZ, moramo imeti predsednika, ki bo predsednik vseh in ne le ene skupine. Očitno beseda, ki jo nekdo da, ne zadostuje, bo treba poskusiti ponovno,« je napovedal vodja poslancev SDS.

Težava je tako očitno v vladi in njeni presihajoči ali celo že neobstoječi večini in ne v opoziciji.

Da se moti, pa mu je dokazal Zorčič sam, ki je na glasovanje dal brez najmanjših težav prav vse predloge, ki jih je želela vlada.

Težava je tako očitno v vladi in njeni presihajoči ali celo že neobstoječi večini in ne v opoziciji.

Igor Zorčič pa je prepričan, da bi se morala koalicija obnašati bolj državotvorno.

»Vsi ti poskusi govorijo proti stabilnosti pred predsedovanjem Svetu EU. Pozdravim lahko dva poslanca, ki sta vzdržala pritiske, ki so jih deležni. DZ je pokazal, da je suverena institucija,« je dejal Zorčič.

Medtem pa se v središču Ljubljane že zbralo na desettisoče ljudi, ki zahtevajo - predčasne volitve.

Protestniki so se zbrali na Prešernovem trgu, nato pa krenili do križišča Slovenske in Celovške ceste. Zbralo se je kar 40.000.

Protestniki so se po Čopovi odpravili na Slovensko cesto in se namenili do križišča s Celovško, Bleiweisovo in Gosposvetsko cesto, kjer so ustanovili nov Trg republike.

Trg republike je tam, kjer smo ljudje, ne bo nas Hojs (Aleš Hojs, op. n.) stiskal v kot med svoje želve (policijske, op. n.) in sprožal provokacije in konflikte, je dejal Jenull, ki je vodil shod.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek