Predsednik sindikata Frančišek Verk je danes pojasnil, da gre pri današnji stavki zaposlenih na 54 od 58 upravnih enot za reševanje njihovega ekonomsko-socialnega položaja. So namreč najslabše plačani uslužbenci v državnih organih, po drugi strani pa preobremenjeni z velikim pripadom zadev, je opozoril Verk. Število zadev se je enormno povečalo na področju tujcev, a težave so tudi pri ostalih zadevah, gradbenih, kmetijskih, ki jih morajo reševati sproti.
Očitno vlade, ne le aktualna, ampak tudi vse dosedanje, "poznajo edino jezik stavke oz. jezik ulice", medtem ko je "miroljubno pogajanje bolj ali manj brezplodno", je ugotavljal Verk.
Na neurejeno stanje na upravnih enotah po njegovih besedah opozarjajo zadnjih deset let, posebej intenzivno zadnjih pet, a se zadeve ne rešujejo. V torek so se sicer sestali z vladno pogajalsko skupino, začeli pogajanja, a brez konkretnih zavez, da se bo kaj izboljšalo, napovedane stavke niso mogli zamrzniti, je pojasnil. Vladna stran jim je po njegovih besedah ponudila možnost posebnega projekta, "a dokler vlada ne da mandata pogajalski skupini, to še nič ne pomeni". Konkretneje pa vsebine predloga ni predstavil.
Tudi predsednik konference sindikata upravnih enot in predsednik sindikata ljubljanske upravne enote na Tobačni Dragan Stanković je opozoril, da njihovi poskusi prepričati vlado, da je nekaj narobe s položajem zaposlenih na upravnih enotah, trajajo že kar dolgo. Spomnil je, da so maja lani zaposleni na upravnih enotah izvedli enourno prekinitev dela, novembra je sledila enodnevna stavka zaposlenih na sedmih upravnih enotah, konec januarja letos pa še stavka na 44 upravnih enotah. Kako veliko je nezadovoljstvo, po njegovih besedah dokazuje tudi dejstvo, da so se tokrat stavki pridružili na skoraj vseh upravnih enotah.
Konec februarja letos je po Verkovih besedah tudi upravni inšpektor za javni sektor ministru za javno upravo Francu Propsu naročil, da zagotovi pogoje za normalno delovanje in reševanje upravnih zadev na upravni enoti Ljubljana. Kot je dodal, pa bi to najverjetneje lahko veljalo tudi za druge upravne enote. To pomeni, da smo prišli do trenutka, ko je državni nadzornik ugotovil, da je nekaj hudo narobe, je poudaril Verk.
Dejal je, da so bili obveščeni tudi o pritiskih na uslužbence zaradi stavke na nekaterih upravnih enotah ter napovedal, da bodo vse pritiske prijavljali inšpektoratu za delo, policiji in tudi drugim regulatornim organom, in sicer prek odvetnikov. Prav tako so se odločili, da bo skupaj s predstavniki sindikata na vseh pogajanjih sodeloval tudi odvetnik.
Med njihovimi zahtevami sta povišanje plače vsem zaposlenim na upravnih enotah za sedem plačnih razredov in izenačitev nazivov zaposlenih na upravnih enotah z nazivi na ministrstvih.
Predsednik Sindikata delavcev zaposlenih v Upravni enoti Ljubljana Bežigrad Slobodan Vuk je navedel nekaj konkretnih primerov plač uslužbencev na upravnih enotah. Tako ima denimo uslužbenka z 38 leti delovne dobe neto plačo 928,81 evra, država pa ji mora do minimalne plače doplačati. Neto plača pravnice pa je 1026,26 evra, je navedel.
"Za ta denar ljudje niso več pripravljeni delati," je opozoril Vuk. Odhajajo na bolje plačana delovna mesta v javnem ali zasebnem sektorju. Strokovnjakov, tudi z višjo in visoko izobrazbo, pa za takšno plačilo ne uspejo dobiti. Zato ni mogoče pričakovati, da se zadeve rešujejo v roku, je še izpostavil Vuk.
Stanković je dejal, da ves čas poslušajo, da ni denarja, da je treba počakati na zaključek centralnih in stebrnih pogajanj v javnem sektorju, po drugi strani pa se brez težav najde denar za "neko podrtijo" na Litijski cesti, za različne infrastrukturne projekte, ki stanejo več milijonov evrov. Poleg tega slišijo, kako se na ministrstvih imenujejo novi sekretarji, podsekretarji. "Tukaj nam res poide vse potrpljenje," je poudaril in napovedal, da bodo, če bo treba, stavkovne aktivnosti še zaostrovali.