Planica čakala 14 let, Norvežani pa že pripravljajo odgovor

Foto: Grega Valančič

Domen Prevc je po več kot štirinajstih letih svetovni rekord v smučarskih poletih vrnil v Planico. Na nedeljski tekmi je pristal pri 254,5 metra in za meter popravil znamko Stefana Krafta iz Vikersunda 2017.

Robert Hrgota pred veliko uganko

Smučarski skoki

31. Mar 2025 4

Smučarski skoki

31. Mar 2025 4

“Kar je uspelo Domnu, je prek meja mogočega”

Smučarski skoki

31. Mar 2025 7

Smučarski skoki

31. Mar 2025 7

Planica po letu 2011 znova drži najdaljši uradni polet. Znamka 254,5 metra, ki jo je včeraj postavil Domen Prevc, bo stala vsaj do naslednje pomladi. Kako pa se je rekord razvijal skozi zgodovino?

Prvi skok, in s tem prvi svetovni rekord, je postavil Olaf Rye, ki je v Eidsbergu davnega leta 1808 skočil 9,4 metra. Skoraj 60 let je skok veljal za najdaljšega, nato je Norvežan Sondre Norheim leta 1868 rekord začrtal na novo z daljavo 19,5 metra.

Prvi, ki je presegel stotico, je bil Avstrijec Josef Bradl v Planici leta 1936. Že dve leti prej je sicer rekord prvič padel na Bloudkovi velikanki, ko je Norvežan Birger Ruud pristal pri 92 metrih.

Od takrat pa do leta 1987 si je Planica z različnimi letalnicami izmenjevala rekorde. Oberstdorf, Tauplitz, Vikersund in Harrachov so v različnih obdobjih med letoma 1936 in 1987 držali svetovni rekord v poletih (24. februarja 1961 ga je v Oberstdorfu na primer postavil Slovenec Jože Šlibar, ki je takrat skočil 141 metrov). Sledilo pa je obdobje planiške prevlade. Marca 1987 je Poljak Piotr Fijas pristal pri 194 metrih, naslednjih 24 let je rekord ostal “doma”.

V Planici je prvič padla tudi dvestotica. Pisal se je 17. marec 1994, ko ga je najprej popravil Avstrijec Martin Höllwart (196 metrov), nato pa je Finec Toni Nieminen z 203 metri spisal zgodovino.

Rekordi so nato padali na vsakih nekaj let. Matti Hautameki ga je v Planici leta 2003 postavil kar trikrat. Poseben dan je bil tudi 20. marec 2005, ko se je znamka prestavila kar štirikrat v istem dnevu. Najprej jo je postavil Tommy Ingebrigtsen, sledil je Bjorn Einar Romoren, nato še Matti Hautameki, dan pa se je zaključil s še enim rekordom Romorena, ko je pristal pri 239 metrih.

Po šestih letih je njegov rojak Johan Remen Evensen v Vikersundu kot prvi preletel 240 metrov. Od takrat je rekord držala ta norveška velikanka, na kateri je Peter Prevc kot prvi skakalec leta 2015 poletel kar 250 metrov. Stefan Kraft je znamko nato leta 2017 postavil pri 253,5 metra. Vse do včeraj je bila ta številka rekordna.

Organizatorji v Vikersundu so rekord pospremili s kislimi obrazi in že zavihali rokave ter z objavo na družbenih omrežjih izzvali planiške kolege. V šali so zapisali: “Čestitke Planici za nov svetovni rekord. Lahko si ga izposodiš za nekaj mesecev.”

Foto: Instagram/Vikersund

Ker sta obe največji letalnici na svetu praktično do limita izkoristili prostor za najdaljše polete, je zdaj na potezi Mednarodna smučarska zveza. Konec aprila bodo pri FIS odločali, ali je dovoljena naslednja povečava. Po besedah konstruktorja Sebastjana Goriška sta na mizi dve opciji: povečanje višinskih metrov za pet ali osem metrov. Če bi obveljala prva opcija, bi se velikosti obeh skakalnic po povečavi s trenutnih 240 metrov prestavili na 250 metrov, omogočali pa bi približno deset metrov daljše polete. Če bo prižgana zelena luč, bi za takšen poseg tako v Planici kot v Vikersundu potrebovali dve ali tri leta.