Policija vsako leto zazna in obdela več kot 110 tisoč prekrškov zaradi prevelike hitrosti, ki sodi med glavne vzroke za nastanek prometnih nesreč s telesnimi poškodbami.
Je pa dejstvo, da je tudi zaradi določenih sprememb v operativnem načinu enot in ob uporabi modernejše opreme število najhujših prekoračitev v upadu.
Vse več prekrškov se zazna brez ustavljanja vozila. Ob akutnem pomanjkanju kadra v enotah prometne policije so prav avtomatizirana sredstva tista, ki lahko hkrati razbremenjujejo može v modrem.
Po drugi strani pa takšen tip nadzora vpliva na zavest voznikov, da obstaja večja verjetnost opaženja in kaznovanja v primeru ogrožanja prometne varnosti.
Ampak kaj se zgodi, ko samodejni radar ali pa policist z ročnim merilnikom na nadvozu zaznata kršitev? Kako policija ve, kdo je vozil, kaj vse še lahko odkrijejo pri obdelavi fotografij in na kakšen način pride položnica na naslov lastnika vozila?
S kakšnimi težavami se policisti soočajo pri vijuganju med nepopolnimi paragrafi, ki številnim kršiteljem omogoča, da jo odnesejo brez sankcij.
S posebnim dovoljenjem Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi smo smeli vstopiti v prostore Specializirane enote za nadzor prometa (SENP) v Ljubljani. Ogledali smo si lahko, kako poteka v veliki meri avtomatizirana obdelava kršitev.
V stavbi je tudi center za daljinski nadzor nad samodejnimi merilniki na omrežju državnih cest, medtem ko s stacionarnimi merilniki, ki delujejo na avtocestah in hitrih cestah upravlja Oddelek za meritve s samodejnimi merilnimi sistemi Generalne policijske uprave.
Treba je vedeti, da policisti z redkimi izjemami ne upravljajo merilnikov v škatlah, ki so nameščena po naseljih, te namreč spadajo pod pristojnost lokalnih mestnih redarstev.
Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije je v uvodu pojasnil razlike med posameznimi merili za nadzor brez ustavljanja. Trenutno ima policija v Sloveniji v uporabi 16 radarjev v stacionarnih ohišjih, od tega 11 na avtocestah. Postavljenih ohišij je sicer dvakrat več, polovica ohišij je torej izmenjaje praznih.
Policija ima v uporabi še tri radarje v mobilnih ohišjih, ki jih pogosto uporabljajo na področju gradbišč in obvoznic, ter še 15 radarjev, ki so vgrajeni v vozila in jih policisti premikajo med praviloma znanimi lokacijami.
Poleg tega ima policija v uporabi še 25 laserskih merilnikov znamke Trucam, ki so ena zadnjih pridobitev. Od klasičnih ročnih merilnikov se razlikujejo po tem, da imajo tudi zmogljivo kamero z možnostjo fotografije in nekajsekundnega videozapisa, tako da policistu sploh ni treba ustavljati prekrškarja, dokazni material pa je praktično nemogoče ovreči.
Gre tudi za edino merilo v uporabi naše policije, na podlagi katerega lahko merijo spoštovanje varnostne razdalje.
Z novo taktiko nad kategorijo voznikov "1.200 evrov"
Procesiranje kršitev je povezano z različnimi medsebojno povezanimi programskimi orodji, celoten postopek od začetka obravnave do prejema vročilnice o prevzetem obvestilu o prekršku je v veliki meri že avtomatiziran. Vehovec je glede tega predstavil novo programsko opremo za obdelavo kršitev, s katero so pred dvema letoma lahko prešli na spletni način dela, tako da lahko policisti z zahtevanim znanjem kršitve procesirajo na kateri koli policijski postaji.
Policisti SENP so prevzeli številne naloge ukinjene veje avtocestne policije in redno opravljajo tudi meritve s Trucami. Meritve z laserskimi merilniki Trucam sicer izvajajo tudi policisti postaj prometne policije na policijskih upravah. Namig: bodite bolj pozorni na avtocestne nadvoze.
V prostorih te osrednje prometne enote policije v Ljubljani imajo 'na čez' predvsem stacionarne merilnike ter merilnike v mobilnih ohišjih, ki jih njihove ekipe v škatlah selijo med lokacijami, kjer glede na števce prometa pogosteje prihaja do prekoračitev.
V stavbi SENP obdelujejo kršitve iz stacionarnih merilnikov in laserskih merilnikov hitrosti. Določene kršitve obdelujejo tudi v Oddelku za meritve s samodejnimi merilnimi, ki deluje na drugi lokaciji v Ljubljani. Po zagotovilih Vehovca delo policistov na obeh lokacijah poteka na enak način. Policisti, ki obdelujejo kršitve, hkrati v realnem času zaznane kršitve lahko sporočajo policijskim patruljam na terenu.
Ne tako dolgo nazaj so začeli uporabljati novo taktiko proti najbolj hitrim voznikom, ki sodijo v skupino '1.200 evrov'. Če merilnik zazna ekstremno hitrost (na primer 200 km/h), se sproži alarm in policisti obvestijo najbližjo policijsko patruljo, ki skuša takšnega kršitelja nemudoma ustaviti. Prednosti novega pristopa je več.
Najprej je to kaznovanje tujcev, saj je čezmejno kaznovanje za rezidente nečlanic EU lahko precej bolj zapleten postopek, za določene države tudi skoraj nemogoč. Tako pa 'autobahn' divjaka ustavijo, še preden zapusti naše ozemlje in ga na mestu oglobijo.
Takojšnja ustavitev je koristna tudi v primeru prehitrih slovenskih dirkačev, ker s tem policija nevtralizira nevarnost za ostale udeležence, hkrati pa kršiteljem daje jasen signal o ničelni toleranci do takšnega početja. Velikokrat pri kontroli naletijo še na druge nepravilnosti.
Kako poteka postopek, ko vas radar zaloti pri prehitri vožnji
Zaznane kršitve s stacionarnih merilnikov se v centru zbirajo po podatkovni povezavi in operaterja čakajo v 'nabiralniku'. Strokovno usposobljeni uslužbenec vsak primer ročno odpre.
Program s fotografije, ki ima neizbrisno vtisnjeno lokacijo in čas kršitve, načeloma že sam razpozna položaj registrske tablice ter kombinacijo znakov. Vendar lahko zaradi slabše resolucije (svetloba, umazanija …) prihaja tudi do napačne prepoznave, v tem primeru operater ročno vpiše znake registrske tablice ter morebiti napačno prepoznano oznako države.
Tako je bilo tudi v enem od prikazanih primerov, ko je program pri prehitrem vozniku italijanskega passata napačno raztolmačil dva znaka na tablici. Vsaka operaterjeva sprememba v postopku je sledljiva, originalna fotografija pa se vedno ohrani za primer sodnega postopka.
Po tem koraku se na podlagi tablice v ozadju neodvisno od operaterja sproži proces prepoznave lastnika vozila. Poizvedba v bazah podatkov policistom tudi pove, ali ima vozilo veljavno registracijo, je na seznamu ukradenih, ali ima lastnik veljavno vozniško dovoljenje, je morda celo že pokojen ali pa gre za voznika začetnika. V primeru slednjega namreč ob prekoračitvi devetih predpisanih kazenskih točk začetniku ni mogoče zgolj izdati plačilnega naloga, temveč mora policija podati obdolžilni nalog na sodišče.
Če je vozilo registrirano v tujini, se program na podoben način poveže s tujimi bazami. Če gre za vozilo, ki je registrirano v državi, iz katere podatkov ni možno dobiti, mora operater na tem mestu postopek zaključiti.
Sledi še tretji, zadnji del operacije obdelave prekrška. Na podlagi podatkov o prekoračitvi, vrsti ceste in vozniku na policiji razvita programska oprema na podlagi predpripravljenih vzorcev pripravi plačilni nalog z vključenim zneskom kršitve in morebitno stransko sankcijo kazenskih točk.
Policist na koncu nalog le še digitalno podpiše, nato pa ga prenese na zunanjega izvajalca. Ta ga po pooblastilu policije natisne in po priporočeni pošti pošlje na naslov lastnika vozila. Policija prek svojega programa tudi vodi podatke o povratnicah, stanju neplačanih nalogov in morebitnih pritožb.
Veliko več administrativnega dela od samega procesiranja
Ampak opisani postopek še vedno spadajo v kategorijo idealnih. "Težava je v tem, da imamo pri nas prekrškovni postopek relativno zakompliciran, ljudje pa so nagnjeni k temu, da če se je mogoče kazni izogniti, bodo to naredili."
Prav izogibanje odgovornosti je ena ključnih rak ran prekrškovnega postopka, na katero po besedah Vehovca pri policiji opozarjajo že več kot 10 let.
"Dobimo kar nekaj pisanj nazaj s strani lastnikov, da niso vozili in prilagajo različne dokaze. To pa pomeni precejšno obremenitev prekrškovnih organov, saj morajo vsak tak primer ovrednotiti. Pri pravnih osebah v prvem koraku ne pošiljamo plačilnega naloga, temveč obvestilo o ugotovljeni kršitvi. Če bo direktor povedal, da je vozil ta in ta, potem mu moramo najprej poslati poziv, da se izreče o okoliščinah prekrška in šele nato plačilni nalog."
Če se podjetje ne želi izreči, kdo je vozil, potem policija oglobi odgovorno osebo podjetja.
Pri tujih pravnih osebah je postopek še bolj zapleten. V primeru tujega kršitelja policija tudi sama pripravi in natisne dokumente, saj mora biti tuji lastnik v skladu z vseevropsko regulativo obveščen v uradnem jeziku države registracije vozila rezidentstva.
"Najprej pošljemo samo obvestilo in če ni odziva, po šestih tednih še plačilni nalog, v končni fazi je na vrsti izvršba," je povedal Vehovec. Če pa gre za tujo pravno osebo, potem lahko nastane težava iskanje odgovorne osebe tega podjetja. "Veliko več je administrativnega dela kot pa samega dela s procesiranjem kršitev," je opozoril sogovornik.
Sodišča želijo imeti fotografijo voznika, merilnik jo včasih ne zmore
Marsikateri lastnik vozila sicer v zahtevi za sodno varstvo zanika, da bi v trenutku prekrška vozil on, hkrati imajo po zakonu pravico, da jim ni treba navesti oziroma obtožiti ožjega sorodnika. Vendar morajo v podkrepitev trditve, da niso upravljali vozila, navesti verodostojen dokaz.
"Dobivamo vse sorte. Na primer, da je bil v tistem trenutku na tržnici v Zagrebu," je dejal policist za terminalom. "Ker pa je predložil zgolj račun, ki je bil plačan z gotovino, to ni dovoljšni dokaz. V tem primeru primera ne smem zaključiti in ga moram predati dalje na sodišče."
Kršitelju gre v tem primeru morda na roko slaba fotografija z merilnika. Predvsem stacionarni merilniki so namreč postavljeni tako, da fotografija v večini primerov ujame tudi tistega za volanom, a je razpoznavnost odvisna od več dejavnikov, v prvi vrsti svetlobnih pogojev (različni deli dneva), kakovosti kamere, položaja voznika na sedežu …
Slovenski stacionarni merilniki imajo še staro generacijo svetlobnih senzorjev, ki so le delno prilagodljivi. Operater lahko skuša posamezno fotografijo posvetliti oziroma ji dodati kontrast. To velikokrat zadostuje, da ima v primeru dvoma sodišče na voljo dovoljšne dokaze o tem, kdo je sedel za volanom.
Praksa sodišč pa gre v smeri, da želijo imeti v primerih dvomljive izpovedi lastnika kar najboljšo fotografijo o vozniku.
Sodobnejši merilniki zmanjšajo možnost izmikanja
Precej manj možnosti pa ima, če se prehitri voznik ujame na enega od 25 ročnih laserskih merilnikov. Njegova kamera ima zelo zmogljive senzorje, tako da je tudi s fotografije, ki jo izurjeni policist posname na več sto metrov razdalje, mogoče razpoznati tako tablico kot voznika.
Dodatno pa naprava naredi tudi nekajsekundni videoposnetek z jasno označenim merjenim vozilom. Procesiranje kršitev, zaznanih s Trucamom, je sicer malenkost drugačno. Praksa policistov je, da podatke z naprave poberejo ročno prek USB ključka, čeprav omogoča tudi podatkovni prenos.
Tudi program za procesiranje kršitev je nekoliko drugačen in po besedah policistov zahteva manj ročnega poseganja od tistega za radarje. Od potrditve kršitve naprej pa je pot prekrška enaka, sledi avtomatska povezava z zalednimi bazami, priprava naloga in po dokončni potrditvi odpošiljanje v tisk.
Kakorkoli, policija si nujno želi določenih sprememb, ki bi jim olajšale delo. Prav hitra in učinkovita kazen je najbolj učinkovita metoda za spreminjanje navad pri kršiteljih, pravi sogovornik.
Predvsem pa si želijo tudi novih in modernejših tehničnih sredstev, saj bodo le tako lahko ob zelo okrnjenem kadru ohranili učinkovit nadzor na cestah.
Inkasanstvo? Potem policisti ne bi imeli takšnih nastavitev ...
Vehovec je ob tem spomnil, da se intenzivno delo različnih deležnikov na področju prometne varnosti pozna, kar dokazuje najnižje število smrtnih žrtev na cestah v lanskem letu. Prav tako na policiji opažajo manj ekstremno visokih prekoračitev kot v preteklosti.
In še nekaj smo opazili na našem obisku policijskega centra: čeprav se morda v javnosti govori drugače, pa pri SENP ne izvajajo inkasantstva na način, da bi oglobili vsakogar, ki mimo merilnika zapelje zgolj z nekaj kilometri na uro prehitro vožnjo.
Na lastne oči smo se pri obravnavanih prekrških prepričali, da je bil prag proženja radarja postavljen kar konkretno nad veljavno omejitev in da so vsi kršitelji kljub merilnemu odbitku krepko pretiravali s pritiskanjem na plin. Kako visoko seže policijska toleranca, pa naj ostane skrivnost. Kot preventiva.
Tajna policija? Ala Stassi....samo vprašam...
Da pa bi spregovorili o vlaku tovornjakov, ki se vleče od KP do Šentilja ali Lendave - pa že ni več jedrno odgovorno. Njihova prehitevanja in vijuganja v tunelih...potem pa naj varno vozimo po pravilih, med njimi, pa malo prehitevamo,… ...prikaži več, pa se vračamo na vozni pas, pa še pazimo na predpisan razmik med vozili? Pospeševanje, zaviranje, aj,aj...zdrava pamet je že davno zapustila te kraje. Raje se bomo koruptivno pripravljali na dodatni AC pas, dotlej pa merili, merili, kaznovali in spet merili...
Kdaj bo konec naftne krize? Omejitve po AC so bile sprejete začasno zaradi varčevanja goriva. Pred tem jih nismo imeli. Se spomnim legalnih voženj mimo Postojne z 200 km/h.