Praznični čas, ki ga običajno povezujemo z veseljem in druženjem, žal predstavlja tudi obdobje povečanega tveganja za širjenje različnih bolezni. Tako so akutne okužbe dihal trenutno v porastu, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Epidemiološka situacija glede respiratornega sincicijskega virusa (RSV) in gripe je sicer primerljiva z lansko sezono, je pa trenutno zbolelih z RSV več kot v preteklih tednih, so pojasnili na NIJZ.

Največ bolnikov iz delovno aktivne populacije

Število obiskov in posvetov v ambulantah družinskih zdravnikov in pediatrov zaradi akutnih okužb dihal pa je v prejšnjem tednu še naprej naraščalo. Več bolnikov je bilo predvsem iz delovno aktivne populacije, torej starih med 20 in 64 let. Prav tako se je v ambulantah zaradi tega vzroka povečal obisk starejših od 65 let.

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor zaradi porasta virusnih okužb dihal, predvsem covida-19, z nekaterimi izjemami v začetku decembra do preklica prepovedal obiske. 


Pri družinskih zdravnikih in pediatrih je bilo tudi več obiskov bolnikov zaradi gripe oziroma gripi podobne bolezni. Povečanje obiskov je bilo najbolj izrazito med otroki, starimi do treh let in od štirih do sedem let. Pri starejših od 65 let povečanja gripe oziroma gripi podobne bolezni niso zaznali. Pojavnost akutnih okužb dihal in gripe oziroma gripi podobnih bolezni je sezoni primerna in podobna kot v enakem obdobju lani, navaja inštitut.

Med virusnimi obolenji še vedno prevladuje koronavirus

V laboratorijih so v prejšnjem tednu potrdili viruse, ki povzročajo gripo, v 2,1 odstotka vseh testiranih vzorcev. Med vzorci, odvzetimi v mreži primarnega zdravstva, jih je bilo na gripo pozitivnih šest odstotkov, med vzorci iz bolnišnic pa dva odstotka. Gripe je več prav v Severovzhodni Sloveniji. Kroži tudi RSV, ki je najpogostejši povzročitelj akutnega bronhiolitisa majhnih otrok. Potrjen je bil v 3,4 odstotka vzorcev.

Med virusnimi okužbami še vedno prevladuje koronavirus, s katerim je okužena približno tretjina hospitaliziranih, a je covid-19 večinoma pridružena bolezen. Na ljubljanski infekcijski kliniki je hospitaliziranih 80 bolnikov, od tega jih osem potrebuje intenzivno terapijo, je za STA povedala infektologinja Mateja Logar. 

"Od 80 hospitaliziranih bolnikov jih je nekaj takšnih, pri katerih je covid-19 vodilna diagnoza, se pravi tisto, zaradi česar so prišli v bolnišnico. Pri teh je v ospredju starejša populacija s številnimi pridruženimi boleznimi. Ti imajo dejavnike tveganje za težji potek bolezni," je izpostavila infektologinja.

Malo bolnikov zdaj sicer zboli za "tipično covidno pljučnico", ki so bile pogoste v času epidemije covida-19. Zdaj gre za ljudi, ki imajo druge bolezni, potem pa dobijo denimo še bakterijsko pljučnico in potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, podobno kot pri gripi. "Mislim, da smo kar malo pozabili, da je covid-19 resna bolezen, tudi če ne povzroči pljučnice, ki bi zahtevala umetno predihavanje, ima zelo različne, sorazmerno pogoste zaplete," je že opozorila Bojana Beović in med njimi naštela tromboze in embolije.

Je ta ''sezona'' koronavirusa res hujša od tistih prvih?

Vedno več ljudi pa toži, da jih je bolezen tretjič prizadela še bolj kot prvič. Hudi glavoboli, izguba vonja, oslabelost, vročina, bolečine v mišicah ... Kot je poročal BBC, je veliko možnosti, da sta sčasoma padajoča imunost in spreminjajoči se virus razloga, zakaj je to obdobje pri nekaterih obolenje hujše, kot so to pričakovali. 

Kot je za britanski medij pojasnila imunologinja z Univerze v Edinburgu Eleanor Riley, so ravni protiteles ljudi proti Covidu-19 zdaj verjetno tako nizke, kot so bile, preden smo začeli s cepljenjem proti covidu-19. Protitelesa pa so kot "mikroskopski izstrelki, ki se prilepijo na površino virusa in preprečijo, da bi okužil celice našega telesa."  Torej, če imate veliko protiteles, lahko ta hitro odstranijo virus in zato je velika možnost, da bo vsaka okužba kratka in blaga. Ker pa je od cepljenja ali okužbe minilo že precej časa, v telo prodre večja količina virusa, kar povzroči hujši izbruh bolezni. 

Kot dodaja prof. Peter Openshaw z Imperial Collegea v Londonu, je veliko razliko pomenila hitra in razširjena uporaba cepiv, ki so jih prejeli celo mladi. Zdaj po cepivih večinoma posegajo le še tisti v rizičnih skupinah. Kot ocenjuje Openshaw, to sicer ni pogubno, a bo rezultat, da bo veliko ljudi zbolelo za nekoliko bolj neprijetno obliko bolezni. To je zvit virus, zaradi katerega ljudje včasih precej zbolijo in občasno vodi do 'dolgega covida', je še dodal. Nekateri namreč opažajo tudi posledice, ki pridejo ''z zamikom'', denimo intenzivna izguba las.

Cepljenje še vedno smiselno

Ne glede na porast respiratornih okužb je cepljenje proti gripi in covidu-19 še vedno smiselno, saj je najbolj učinkovit, varen in preprost način preprečevanja bolezni in njenih posledic. Priporočljivo je predvsem za ljudi z večjim tveganjem za težek potek bolezni, cepljenje proti gripi pa je priporočljivo tudi za vse ostale, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo.

[[image_2_article_None]]

V letošnji sezoni se je proti gripi cepilo že več kot 100.000 ljudi. Cepljenje proti gripi in covidu-19 je brezplačno za vse prebivalce, cepljenje proti pnevmokoknim okužbam s polisaharidnim cepivom pa je brezplačno za starejše ljudi in kronične bolnike.

Poleg koronavirusa zdaj še bakterijska okužba

Kot smo že poročali, pa so v Splošni bolnišnici Murska Sobota v soboto obravnavali bolnika srednjih let, pri katerem so potrdili meningokokno sepso, najhujšo obliko bakterijske okužbe, zaradi katere je žal preminul. Gre za akutno bakterijsko bolezen, ki se začne z nenadno povišano telesno temperaturo, glavobolom, slabostjo, pogostim bruhanjem in otrdelim vratom. Značilen je pojav izpuščaja na koži v obliki drobnih krvavitev (petehije). 

Posebno huda oblika je meningokokna sepsa, ki se začne zelo hitro, bolnikovo stanje se slabša iz ure v uro. Od okužbe do izbruha bolezni lahko mine od dva do deset dni, običajno pa tri do štiri dni. V tem času prodrejo meningokoki v kri in krožijo po telesu. Tako se naselijo tudi v možganskih ovojnicah, kjer povzročajo gnojno vnetje.

"Okužba lahko poteka zelo hitro. Lahko pride do razvoja okužbe možganskih ovojnic, lahko pa tudi do okužbe krvi oziroma sepse. V tem primeru se stanje bolnika spreminja hitro, praktično iz ure v uro. Bolezen se začne nenadoma z visoko temperaturo, glavobolom, slabostjo in bruhanjem, lahko pride tudi do otopelega vratu, zelo hitro lahko pride tudi do izgube zavesti," je dejal Zoran Simonović, predstojnik mariborske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

V osmih do 15 odstotkih se bolezen lahko konča s smrtjo

Kot je povedal Simonović, lahko bolezen kljub hitremu antibiotičnemu zdravljenju v osmih do 15 odstotkih poteka v hudi obliki in se konča s smrtjo. Ob tem je dodal, da je za prenos okužbe potreben precej tesen stik z okuženim na razdalji manj kot 1,5 metra z možnostjo stika z izločki iz bolnikovih ust ali nosu.

Bolezen se namreč prenaša z neposrednim tesnim stikom z bolnikom in preko kapljic, ki vsebujejo izločke iz nosu in žrela okuženih oseb. Nekateri ljudje imajo bakterije v nosu ali žrelu in sami nimajo nobenih težav, kljub temu pa lahko bakterije prenesejo na druge osebe.

"Kot take (tesne stike) lahko razumemo poljubljanje, uporabo istega jedilnega pribora, kozarcev in zobne ščetke, daljši neposreden stik obraza proti obrazu ob kašljanju, kihanju, glasnem govorjenju," je pojasnil predstojnik mariborske NIJZ.

Identificirali in zaščitili 68 oseb

Epidemiološka služba je takoj identificirala in zaščitila 68 oseb, ki so bile v tesnem stiku z obolelim. Kot je povedal Simonović, so identificirani stiki po prejetem zdravilu zaščiteni pred okužbo, zato posebni dodatni ukrepi niso potrebni. Osebe, ki niso opredeljene kot tesni stiki, pa ne potrebujejo zaščite z zdravili, saj je tveganje za prenos okužbe zunaj ožjega družinskega okolja izredno majhno.

[[image_1_article_None]]

Zaščito so v konkretnem primeru prejeli vsi ožji družinski člani, zdravstveno osebje, ki je bilo v tesnem stiku z bolnikom pri opravljanju visoko tveganih posegov, ter sodelavci v kolektivu, ki so bili v tesnem stiku z bolnikom na delovnem mestu in v prostem času. Za zdaj še ne vedo, kaj je bil vir okužbe, je pa imel bolnik dejavnike tveganja za težji potek okužbe.

Letno za zaščito pred to boleznijo zaščitijo 1500 ljudi

Meningokokne okužbe se sicer pojavljajo ves čas. V Sloveniji v zadnjih letih beležijo od tri do 20 primerov letno. V zadnjih desetih letih so potrdili 101 primer, od katerih je sedem ljudi umrlo, zadnja dva smrtna primera sta zabeležena v letu 2018.

V Evropi je nekaj tisoč potrjenih primerov letno, v svetu pa so določena območja, kjer je tveganje za okužbo večje, predvsem v subsaharskih območjih, in se okužbe pojavljajo v obliki epidemij, zato za potovanja v te kraje priporočajo cepljenje.

Ob tem je Simonović še poudaril, da cepljenje proti meningokoknim okužbam ni isto kot cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. V primeru slednjega gre namreč za virusno obolenje, ki ga povzroči okužba po ugrizu okuženega klopa, medtem ko gre v prvem primeru za bakterijsko bolezen. Letno za zaščito proti njej cepijo okoli 1500 ljudi, zlasti tiste, pri katerih je mogoče pričakovati večje tveganje za hujši potek bolezni, z okrnjenim imunskim sistemom, ali tiste, ki so brez vranice.