Volkswagen Bulli: Legenda, vse najboljše za 75 let!

Povojna leta so Evropi, še posebej pa Nemčiji, prinesla številne izzive, pa tudi neštete priložnosti. Leta 1950 je Volkswagen je že peto leto proizvajal Hrošča (Typ 1), 8. marca pa so mu dodali drugo modelno serijo, ki so jo interno poimenovali Typ 2 – a je za javnost potrebovala bolj zveneče ime.

Že leta 1949 je Volkswagen pri patentnem uradu želel zaščititi ime Bulli, pa ga je prehitelo drugo podjetje s svojim vozilom za urejanje smučišč. Uradno je T1 tako postal Transporter, neuradno pa so ga ljubitelji vseeno krstili z imenom, ki ga zvesto spremlja še danes.

T1, prvi Transporter, je bil furgon brez oken v tovornem prostoru skupne dolžine 4,1 metra in s prostornino 4,5 kubičnega metra, ki mu je dvodelno vetrobransko steklo v Veliki Britaniji prineslo vzdevek ‘Splittie’. Za pogon je skrbel štirivaljni bokserski motor z močjo 18 kW (25 KM) iz Hrošča, s katerim je dosegel hitrost 80 km/h; kasneje so njegovo moč povečali na 32 kW (44 KM), največjo hitrost pa na 105 km/h. Začetni so sledile tudi nove karoserijske različice, najprej kombi (z zastekljenim zadnjim delom) v aprilu 1950, kasneje pa še minibus in kesonar.

Legenda med vsemi starodobnimi Bulliji sega v junij 1951 – posebna izvedba minibusa ‘Samba Bus’ za devet oseb. Zaznamovale so ga dvobarvno lakiranje, do 23 oken in razkošna oprema, vključno s panoramsko zložljivo streho.

Leta 1956 se je proizvodnja T1 preselila v Hannover, oktobra 1962 pa so zabeležili prvi milijon proizvedenih enot. Najdlje so ga izdelovali v Braziliji, vse do leta 1975. Med zbiratelji je seveda zelo priljubljena prav prva generacija Bullija, za katero so ljubitelji pripravljeni odšteti celo šestmestne evrske zneske.

Model T2 je bil predstavljen julija 1967, z njim pa je odraščala in nabirala življenjske izkušnje generacija baby boomerjev, ki se je prelevila v otroke cvetja na legendarnih glasbenih festivalih tistega časa. Avgusta 1969 so v Woodstocku na tridnevnem festivalu pisali zgodovino glasbeniki, kot sta bila Jimi Hendrix in Joan Baez, v središču tega dogajanja pa se je znašel tudi Bulli – T1 Flower Power – ‘Light Bus’ – s parom na strehi, ki ga je ustvaril in poslikal umetnik dr. Bob Hieronimus.

Oblikovna značilnost modela T2 so bile vodoravne linije sprednjega dela, ki so poudarile njegovo širino, ukrivljeno vetrobransko steklo in večja stranska okna ter praktična serijska drsna vrata. V tehnološkem smislu so mu posodobili podvozje in zavore. Kljub enaki medosni razdalji 2,40 metra se je na račun njegove širine in spremenjene oblike izboljšala tudi prostornost. Leta 1972 so ga prenovili, v 1978 pa so zabeležili 4,5 milijona izdelanih Transporterjev.

Nemška proizvodnja T2 je bila zaključena leta 1979 z 2,2 milijona izdelanih primerkov. Nadaljevala se je  v mehiški tovarni v Puebli, najprej z zračno hlajenimi bokserskimi motorji, kasneje (do leta 1996) pa z vodno hlajenimi štirivaljnimi motorji. Poleg tega je brazilska podružnica Volkswagna do leta 2013 izdelala še 355.000 enot modela T2c, ki se je na koncu moral posloviti zaradi strožjih varnostnih in emisijskih predpisov. Zadnjih 1.200 primerkov modela T2 so obeležili s posebno serijo ’56 Anos Kombi – Last Edition’.

T3 je bil predstavljen leta 1979 in stopa v zgodovino kot najbolj oglat Bulli vseh časov s številnimi tehnološkimi izboljšavami. Na njegovi osnovi sta nastala prva California in Multivan. Razvojno je velik napredek dosegel na področju pasivne varnosti, širša karoserija pa je ob zmernem povečanju dolžine in višine prinesla tudi večji potniški in tovorni prostor. Na začetku je bil na voljo z zračno hlajenimi bokserskimi motorji z močjo med 37 kW (50 KM) in 51 kW (70 KM), leta 1981 pa je bil prvič na voljo tudi z dizelskim motorjem (37 kW/50 KM) z vodnim hlajenjem v zadku. Leto 1982 so posebej za kombi razvili nove bokserske motorje z vodnim hlajenjem in razponom moči od 44 kW (60 KM) do 57 kW (78 KM), kasneje pa celo do 82 kW (112 KM).

Bencinski motorji so dobili katalizatorje, prvi dizelski motorji pa turbopolnilnike. Paleto so nadgradili modeli s štirikolesnim pogonom z visko sklopko (z oznako ‘syncro’ so jih do leta 1992 izdelovali v tovarni Steyr-Daimler-Puch v Gradcu). Leto 1988 je prineslo prvo izvedbo tovarniškega avtodoma, ki so jo poimenovali California in ki je postala s 5.000 vozil v prvem letu pravi popotniški prodajni hit. Sledile so nove izpeljanke Caravelle in Multivan, status ikone pa je pripadel posebnim izvedbam v slogu Multivana White Star in Blue Star. Model T3 je zaključil svojo pot v proizvodnji leta 2002 v Južni Afriki.

Avgusta 1990 je bil predstavljen model T4, ki je prinesel tehnološko revolucijo s prerazporeditvijo pogona na sprednji kolesni par in premestitvijo motorja pod sprednji pokrov. Sprememba je močno vplivala tako na oblikovanje kot tudi podvozje in prostorsko zasnovo, saj se je kar naenkrat sprostilo veliko prostora v zadku. Nekaj sta ga prevzela nova zadnja prema s poševnimi vodili in opcijski štirikolesni pogon syncro, preostanek pa se je preobrazil v prtljažni oziroma tovorni prostor. Sprednji del so ustrezno povečali za prečno vgrajene štiri- in petvaljne vrstne motorje ter izboljšali naletne lastnosti vozila.

Ob začetku prodaje so bili v ponudbi trije vodno hlajeni bencinski in dva dizelska motorja v razponu moči od 49 kW (61 KM) do 81 kW (110 KM), štirikolesni pogon syncro je bil na voljo od leta 1993. Leto 1995 je prineslo samostojnosti znamke Volkswagen Gospodarska vozila znotraj koncerna, T4 pa je januarja 1996 dobil posodobitev, s katero so mu premierno namenili tudi 2,5-litrski petvaljni turbodizelski motor z neposrednim vbrizgavanjem goriva (TDI). Daljši sprednji del potniških različic je po novem omogočal celo vgradnjo bencinskega motorja VR6 z gibno prostornino 2,8 litra. Leto 2003 je po 14 letih proizvodnje in okoli dveh milijonih izdelanih vozil prineslo zaključek zgodbe T4.

Peta generacija je Transporter nadgradila z novo konstrukcijo za večjo prostornost in prilagodljivost potrebam uporabnikov – na njej so zasnovali kombi, furgon, kesonar, vozilo z dvojno kabino in šasijo za nadgradnje drugih proizvajalcev. V notranjosti so voznikovo delovno mesto zasnovali izjemno ergonomsko, prestavna ročica je bila nameščena na sredinski konzoli, vsi elementi armaturne plošče, (instrumenti, zasloni in upravljalni elementi) pa so bili na eni vizualni osi. Za pogon so skrbeli turbodizelski motorji (TDI) z vbrizgavanjem prek šob s tlačilkami v razponu moči od 63 kW (86 KM) do 128 kW (174 KM) in bencinski agregati moči od 85 kW (115 KM) do motorja V6 s 173 kW (235 KM).  Na račun novo razvite lamelne sklopke so se modeli s štirikolesnim pogonom preimenovali v ‘4Motion’.

Dizelske motorje TDI so postopoma zamenjali štirivaljni motorji z vbrizgavanjem goriva preko skupnega voda, ki so razvili moč do 132 kW (180 KM), bencinske pa novi turboštirivaljniki z direktnim vbrizgavanjem goriva (TSI) moči 110 kW (150 KM) oz. 150 kW (204 KM). Model T5 so proizvajali do leta 2015, izdelanih je bilo približno dva milijona enot. Iz serije T5 bodo ostali ljubiteljem v spominu omejena serija California NoLimit (222 vozil), razkošni Multivan Business z enojnimi sedeži v slogu Phaetona ter Multivan PanAmericana s štirikolesnim pogonom in terenskim videzom. Leta 2007 pa je znamka Volkswagen Gospodarska vozila končno pridobila tudi formalne pravice za uporabo imena ‘Bulli’.

Model T6 sega v leto 2015, njegov prihod so zaznamovali novi motorji, obsežnejši asistenčni in sodobnejši infozabavni sistemi. Modelske različice so bile razdeljene na gospodarska vozila furgon, kesonar, dvojno kabino, kombi in Caravelle, družinski Multivan in avtodom California. Oblikovanje sprednjega dela je ravne linije nadgradilo z več dinamike, novo dvobarvno lakiranje pa je poklon prvim generacijam Bullija. Pogonska paleta je vključevala štiri nove motorje TDI in dva nova motorja TSI, vse z gibno prostornino 2 litra, serijskim sistemom start-stop in opaznim prihrankom goriva v vožnji. Razpon moči je segal od 62 kW (84 KM) do 150 kW (204 KM), opremljeni so bili s 5- ali 6-stopenjskim ročnim menjalnikom oz. s 7-stopenjskim menjalnikom DSG ter opcijskim štirikolesnim pogonom 4Motion. Med nadgradnjami je bilo na voljo tudi doplačilno dinamično uravnavanje podvozja (DCC) ter številni novi asistenčni in varnostni sistemi.

Že jeseni leta 2019 je prišel na trg model T6.1, ki je pomenil prehod v obdobje pospešene digitalizacije, nadgradnjo opreme in posodobitev oblikovanja. Izdelovali so ga do leta 2024.

Od modela T1 do izvedbe T6.1 je osnovo za vse izpeljanke vsakič predstavljala skupna platforma. Začetek novega obdobja je zaznamoval aktualni Multivan iz leta 2021, leta 2022 pa mu je sledil ID. Buzz, prvi izključno električni Bulli velikoserijske proizvodnje. Letos bo kot tretja predstavljena tudi nova modelska serija Transporter. Aktualno prodajno paleto Bullija sestavljajo trije stebri s šestimi osnovnimi modeli: Multivan in California, električna ID. Buzz in gospodarski ID. Buzz Cargo ter Transporter in Caravelle.

V znamenju 75. obletnice legendarnega modela bodo letos potekali številni dogodki, dva od njih organizira znamka Volkswagen Gospodarska vozila: 24. in 25. maja 2025 bodo praznovali v Autostadtu v Wolfsburgu, 1. junija 2025 pa v Hannovru na dogodku Bulli & Coffee. Zagotovo pa se bo globalno našlo še veliko več srečanj, ki bodo privabila različne generacije te cestne legende in njenih voznikov.

Avtomobilizem.com (Vir in foto: Volkswagen Gospodarska vozila.)