Na začetku Glavnega trga, v starem mestnem jedru, je svoja vrata odprl butik ponovne uporabe Stara šola. Gre za prodajalno rabljenih oblačil in predmetov za dom. Po odprtju prodajaln v Sevnici, Krškem, Brežicah in Litiji je to že peta tovrstna trgovina zavoda Knof, socialnega podjetja, katerega glavno vodilo sta trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo. Do leta 2025 načrtuje Knof odprtje še petih butikov z oblačili »iz druge roke«.
Majice po tri evre, ženske obleke po pet evrov pa tudi dražji kosi oblačil priznanih blagovnih znamk. Mnoga med njimi so še vedno videti kot nova, čeprav imajo za sabo vsako svojo »zgodbo«. Vse stvari, ki jih ljudje prinesejo v Knofove trgovine, najprej sortirajo, pregledajo, malenkosti po potrebi zašijejo ali popravijo, nato kategorizirajo glede na ohranjenost, blagovno znamko, materiale in dajo v prodajo.
Ozaveščanje in zmanjševanje količine odpadkov
Kot pravi vodja projektov in marketinga v zavodu Knof Polona Hrovat Mavsar, je osnovni namen njihovih butikov spodbujanje ponovne uporabe in zmanjševanje količine odpadkov, ozaveščanje, da lahko v vsakdanjem življenju veliko naredimo že kot potrošniki. Po Sloveniji je že kar nekaj trgovin z rabljenimi stvarmi, a kot pravi Hrovat-Mavsarjeva, so Knofovi butiki drugačni, saj vanje prihajajo kakovostne stvari iz lokalnega okolja. »Naše trgovine so namenjene predvsem ljudem, ki poznajo trajnostni način življenja, ga živijo in so pripravljeni stvari, ki jih ne potrebujejo več, donirati nam, hkrati pa morda kupiti kakšno drugo rabljeno stvar.«
Kot ob tem poudarja Hrovat-Mavsarjeva, se trgovin z rabljenimi stvari še vedno drži stigma, da gre za nekakšno dobrodelno organizacijo, kjer delajo prostovoljci, in da so to trgovine za socialno šibke. »To je trgovina z oblačili po ugodnejši ceni, nikakor pa ni rezervirana zgolj za socialno šibke,« pravi.
V novomeški trgovini sta zaposleni trgovka in šivilja, ki lahko kakšno stvar tudi zašije, popravi ali pa iz več različnih kosov oblačil, ki morda sama po sebi niso več uporabna, sešije nekaj povsem novega. Gre za »apcikliranje«, kot temu pravijo v Knofu. Šivilja in oblikovalka Maja Makše je tako iz več kosov strganih kavbojk, ki bi sicer končale na odpadu, sešila, denimo, lično žensko »jeans« torbico. Cene ji še niso določili, a glede na vloženo delo bo najbrž nekoliko dražja.
Več kot pol doniranih oblačil še vedno na odpad
Toda mnoge stvari, ki jih ljudje prinesejo v Knofove butike, so žal preveč uničene, da bi jih lahko prodali naprej. Tako še vedno od 50 do 70 odstotkov doniranih oblačil konča na odpadu. Da bi zmanjšali še ta odstotek, v Knofu že razmišljajo o načinu, kako bi takšno blago razrezali na manjše kose in iz tega odpadnega tekstila izdelali neke nove materiale. Priložnost pa vidijo tudi v popravilih oblačil. »V našem salonu rabljenega pohištva v Krškem smo ugotovili, da so ljudje pripravljeni plačati za popravilo, četudi je nekoliko dražje zaradi vloženega dela in materiala. Denimo, pred kratkim smo v naši delavnici popravljali stol, katerega popravilo in barvanje sta stala 80 evrov. Za ta denar dobiš že nov stol, toda stranka je želela točno tega, svojega. In to miselnost reduciranja, varčevanja, želimo spodbuditi tudi pri oblačilih,« dodaja direktorica zavoda Knof Mojca Žganec Metelko.
Staro šolo so v Novem mestu odprli v sodelovanju z mestno občino in novomeško Komunalo, kjer v prihodnje upajo na nadgradnjo butika, morda v smeri prodaje rabljenega pohištva, kot to Knof že počne v Krškem v sodelovanju s tamkajšnjim komunalnim podjetjem.
