Skladatelj, dirigent, producent in altovski saksofonist John Zorn je v začetku devetdesetih let minulega stoletja postal junak impro jazz scene. Skozi avantgardni in eksperimentalni pristop se je izoblikoval v enega najvplivnejših sodobnih glasbenikov. Cankarjev dom v Ljubljani je prvič obiskal maja 1992 s svojo takratno zasedbo Naked City, »atraktivno jazz in all-round skupino«, kot je takrat zapisal Bogdan Benigar, producent in nekdanji programski vodja v Cankarjevem domu (CD). Nazadnje je Zorn obiskal Ljubljano na 60. ljubljanskem jazz festivalu, ko je bil osrednja zvezda s kar dvema koncertnima večeroma.
Glasbeni vizionar
Zorn je kot otrok igral klavir, kitaro in flavto, kot študent pa se je potem naučil igrati še saksofon, ki se ga je skozi čas najbolj oprijel. Na začetku kariere se je zanimal za neoklasiko, v sedemdesetih ga je začel zanimati jazz. Prekinil je formalno izobraževanje, se vrnil domov v New York in na manhattanski glasbeni sceni začel ustvarjati različne projekte. Nanj so vplivali Brakston, Chadbourne, Coleman in Stockhausen. Zornovo glasbo opisujejo kot obdelavo različnih glasbenih stilov – filmske glasbe, free jazza, hardcora in judovske folklore.
Posebej spretno je povezoval hardcore in improvizirani jazz, kar je realiziral skozi že omenjeno zasedbo Naked City ter pozneje s skupino Painkiller in triom Moonchild. Zorn je v karieri izkazoval tudi spoštovanje do velikih jazz glasbenikov, nikoli pa samega sebe ni razumel kot jazzista (saj njegova glasba ne izhaja iz afroameriške glasbene kulture). V devetdesetih je napisal več kompozicij za koncerte klasičnih glasbenih ansamblov, znašle so se med drugim na albumih Angelus Novus in Chimeras; intenzivno se je začel posvečati tudi judovskim koreninam, tako je med letoma 1993 in 2013 nastala Masada Songbooks, trije zvezki s skupno 613 skladbami. Zložil je tudi veliko filmske glasbe, delal je za orkestre in ansamble, kot je na primer Kronos Kvartet, v svojih založbah Tzadik in Avant pa sproduciral in izdal veliko albumov.
Ponovno v Ljubljani
John Zorn v Ljubljano prihaja na povabilo Bogdana Benigarja, ki o njegovi novi zasedbi pravi: »Navdih za Masado je Zorn našel v združitvi nove, radikalne judovske kulture in glasbe akustičnega kvarteta Ornetta Colemana s konca petdesetih, ki še danes velja kot ključni ansambel za razumevanje preteklosti in prihodnosti jazzovskih glasbenih praks. Zornovi pajdaši Dave Douglas, Greg Cohen in Joey Baron so zadevi prišli do dna na desetih studijskih albumih za japonsko založbo DIW, nakar je za Zornovo založbo Tzadik izšlo še nekaj koncertnih albumov in po Colemanovem vzoru zasedbe Prime Time iz osemdesetih tudi preskok v zasedboElectric Masada. Na tej točki je treba izpostaviti dvojni koncertni album The Mountains of Madness, saj je polovica albuma nastala na koncertu v Gallusovi dvorani CD.«
Prav zasedbo Electric Masada lahko navajamo kot prelomnico v Zornovih navezavah na Ljubljano, je prepričan Bogdan Benigar: »Pred tem smo bili priča Naked City in Masade, zatem pa The Dreamers, njegovemu solističnemu recitalu na orglah in projektu The Bagatelles Marathon. A to je le del njegovega impozantnega opusa, ki samo pri izdajah albumov preseže številko sto petdeset, da ne omenjamo številnih del za različne sestave sodobne glasbe, ki izvajajo njegove kompozicije.«
Novi kvartet Masada so poznavalci označili za »najbolj vznemirljiv ansambel Johna Zorna«, igrajo pa »the best of« iz Masadinih pesmaric; kmalu izide že drugi album te zasedbe.
